letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

in ne smejo objaviti vseh podatkov, ki bi njihovo ravnanje prikazali v pravi luči, saj bi s temškodovali posameznim udeležencem. Zavedamo se, da s tem trčimo v pravico javnosti doobveščenosti, vendar trdno zagovarjamo stališče, da imajo pravice otrok, ki so udeleženiv takšnih postopkih, prednost pred vsemi drugimi pravicami. V več primerih nam je v tempritrdilo tudi Novinarsko častno razsodišče, kjer praviloma začnemo postopek, ki pa žalnima posebnih posledic, saj odgovorni uredniki in novinarji pogosto prezrejo odločitev. Sepa vendarle tudi na ta način širi ozaveščenost o pravicah otrok in pravicah žrtev nasilja.RejništvoMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v priprave novega zakona o izvajanjurejniške dejavnosti vključilo tudi Varuha, pri čemer je že upoštevalo naša priporočila inpredloge, objavljena letnem poročilu za leto 2008.2.15 VARSTVO OTROKOVIH PRAVICPresodili smo, da bi morali za celovito ureditev vseh razmerij na področju rejništva ustreznodopolniti tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Še zmeraj namreč ni v celotiopredeljen položaj rejnika v razmerju do otroka in do njegovih staršev. Zato bi zakon moralpostaviti nedvoumno opredelitev statusa rejnika z vsemi pravicami in dolžnostmi. Rejniknamreč v določenem smislu stopi v položaj staršev oziroma v izvajanje njihove roditeljskepravice (dokler jo še tako opredeljujemo), zato mora imeti tudi temu prirejene pravice inobveznosti. Še zlasti je to pomembno zaradi različnih razlogov, ki zahtevajo odvzem otrokain rejništvo. V postopku pred CSD se otrok staršem odvzame, ne pride pa do sodnegapostopka in omejitve roditeljskih pravic.Pravice rejnika, ki bi bile določene z zakonom, bi bile tudi pravna podlaga za pristojne organe,ki odločajo o otrokovih pravicah, predlagatelj postopka pa je rejnik. V praksi se namrečpogosto zastavlja vprašanje, ali je rejnik skrbnik otroka in kakšne so njegove pravice, nesamo dolžnosti, kar ureja 25. člen ZIRD.Predlagali smo tudi dopolnitev zakona z določbo, da dovoljenja za opravljanje rejniškedejavnosti ne more pridobiti oseba, ki je v kazenskem postopku ali pravnomočno obsojena zakaznivo dejanje, ki zaradi svoje narave izkazuje dvom o primernosti dela z otroki. Ugotavljamonamreč, da zakon nima zadostnih varovalk za takšne primere, ki lahko pomembno vplivajona otrokovo varnost in razvoj. Pri tem smo predlagali tudi razmislek, ali bi podobne varovalkevgradili tudi za primere, ko je za kaznivo dejanje obsojen družinski član rejnika in živi z njimv skupnem gospodinjstvu.Predlagali smo tudi dodaten razmislek o primernosti zakonsko določenega minimalnegaobsega letnega usposabljanja rejnikov, še zlasti ob pogostih in velikih spremembahzakonodaje, ki ureja različna področja otrokovega življenja.Zakon, ki je bil sprejet decembra 2012, primerno upošteva tudi prej navedene pripombe inpredloge varuha.2.15.3 Pravice otrok v vrtcih in šolah.V letu 2012 pobud zaradi premajhnih zmogljivosti v vrtcih skoraj nismo prejeli. Več pritožb spodročja vrtcev se je nanašalo na premeščanje vzgojiteljic in njihovih pomočnic v oddelkih,s katerimi se starši niso strinjali. Po proučitvi pobud se je izkazalo, da postopki vodstev v tehprimerih niso bili v nasprotju s predpisi, temveč je šlo za težave v komunikaciji med starši invrtcem. V primerih zamenjav vzgojnega osebja med letom zato Varuh priporoča ravnateljicamin ravnateljem, da take premestitve pravočasno sporočijo staršem in jim pojasnijo tudirazloge, zaradi katerih se za te ukrepe odločijo. Prav tako priporoča, da komunikacije vteh primerih ne prelagajo na druge zaposlene (vzgojiteljice ali njihove pomočnice), marvečkomunikacijo s starši vodijo sami.264Letno poročilo Varuha za leto 2012