letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.10.1 Neplačilo za opravljeno deloPravica do plače v Ustavi RS ni izrecno navedena, ampak je določena v povezavi z drugimipravicami in svoboščinami na področju dela, zlasti s pravico do osebnega dostojanstva invarnosti, svobode dela in s pravico do socialne varnosti. Navedeno področje ureja vrstamednarodnih aktov, ki veljajo tudi v Sloveniji (zlasti Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnihin kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, konvencije Mednarodne organizacije dela).Skladno z navedenimi akti bi moralo plačilo za opravljeno delo biti vsaj takšno, da biposamezniku in njegovi družini zagotavljalo dostojno življenje. Žal je to zgolj mrtva črkana papirju, realnost je povsem drugačna. Obravnavali smo številne primere iz zasebnegasektorja, v katerih so posamezniki zatrjevali, da niso dobili plačila za opravljeno delo. Takosmo se ukvarjali s primerom, ko je delavka v gostinstvu za močno povečan obseg delaprejela na transakcijski račun le minimalno plačo, preostalo pa na roke v gotovini. Izdan nibil niti plačilni list. Povsem jasno pa je tudi, da od deleža, ki je bil pobudnici izročen na roke,niso bili plačani prispevki za socialno varnost.Nujno so potrebne spremembe, da se bo plačilo za opravljeno delo štelo za prednostnoterjatev v postopkih zaradi insolventnosti. Varuhu je pisal pobudnik, ki je bil zaposlen vgospodarski družbi. Ta je zašla v finančne težave, zato pobudnik nekaj mesecev ni prejelplačila za delo. Skladno s 112. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je pobudnikpodal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gospodarska družba je šla nekaj mesecevpozneje v stečaj. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnemprenehanju (ZFPPIPP) v 21. členu določa, da se kot prednostne terjatve obravnavajole plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradiinsolventnosti. Splošno znano je, da je veliko gospodarskih družb pred začetkom postopkazaradi insolventnosti lahko v agoniji tudi precej več kot tri mesece. Zaposleni lahko tudi večkot tri mesece ne prejemajo plačila za svoje delo. Zaposleni, ki ne prejema plačila za delo,pa lahko poda odpoved pogodbe šele po tem, ko so izpolnjeni pogoji iz 112. člena ZDR(eden izmed pogojev je tudi, da delavcu delodajalec trikrat zaporedoma ali v šestih mesecihni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku), torej gaveljavni predpisi zavezujejo k temu, da nekaj časa svoje delo opravlja tudi brez plačila, vnasprotnem primeru je lahko tudi odškodninsko odgovoren. Znano je tudi, da gospodarskedružbe v težavah pogosto nimajo na voljo dovolj premoženja, s katerim bi poravnale vseterjatve, zato je lahko zelo pomembno, da neka terjatev postane prednostna, saj so takomožnosti uspešnega poplačila opazno večje.2.10 DELOVNA RAZMERJAPred začetkom postopka zaradi insolventnosti so zaposleni pogosto slabo obveščeni odogajanju v gospodarski družbi in poskušajo v za njih izjemno težkih razmerah poiskatinajboljše rešitve svojega položaja. Zato jih veljavna zakonodaja lahko sili v tehtanje medtem, da podajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi takoj, ko so izpolnjeni zakonski pogoji,in tem, da še nekaj časa počakajo, da bi tako morda njihova plača postala prednostnaterjatev. Takšno stanje posameznike spravlja v nepotrebno stisko. Glede na to, da lahkogospodarska družba tudi več kot tri mesece opravlja svojo dejavnost v hudih likvidnostnihtežavah, menimo, da je treba kot prednostno terjatev obravnavati tudi plačilo za tisto delo,ki ga mora posameznik opravljati, medtem ko čaka na izpolnitev pogoja iz 112. člena ZDR.V tem času zaposleni namreč nima možnosti izbire, ali bo še naprej opravljal delo pridelodajalcu ali ne. Ko je ta pogoj izpolnjen, pa se lahko zaposleni odloča o tem, ali bo šenaprej opravljal delo kljub tveganju, da za svoje delo morda nikoli ne bo poplačan, ali bopodal odpoved in takoj lahko pridobil pravico do nadomestila za čas brezposelnosti.Kot veliko težavo smo zaznali tudi neizplačilo odpravnin v stečajnih postopkih. Odpravnineso sicer skladno z ZFPPIPP opredeljene kot prednostne, vendar pa jih zaradi nezadostnestečajne mase, ki velikokrat zadostuje le za plačilo stroškov stečajnega postopka, ni mogočeizplačati. Poznamo več stečajnih postopkov (IUV Vrhnika, ipd.), v katerih so delavci ostalibrez zasluženih odpravnin, ker je za njihovo poplačilo iz stečajne mase zmanjkalo denarja.Letno poročilo Varuha za leto 2012 213