letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

ter pripomb strank po navadi sovpadata s počitnicami in prostimi dnevi. Tako je dejanskoštevilnim zainteresiranim onemogočeno sodelovanje v postopkih priprave predpisov. Pri temje opazno še nekaj. Roki za sodelovanje javnosti so v resnici zelo kratki, čeprav številnipredpisi določajo, kakšen je priporočeni čas za odziv javnosti. Obravnavali smo primerspreminjanja Zakona o varstvu okolja ter Zakona o vodah. Ministrstvo za kmetijstvo inokolje (MKO) je z opravičilom, da gre za manjše spremembe za spodbujanje gospodarstva,določilo 4-dnevni rok za pripombe in mnenja (glej primer št. 78).Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila strokovna javnost, organizirana vMrežo za prostor in Skupino, odgovorno do prostora. V pobudi so zatrjevali, da je Ministrstvoza infrastrukturo in prostor (MzIP) izključilo javnost v postopku spreminjanja zakonovs področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Na MzIP so namreč naslovilipripombe in pobude na spremembe in dopolnitve Zakona o prostorskem načrtovanju terZakona o graditvi objektov, odgovorov in pojasnil pa niso prejeli. MzIP je na Varuhovopoizvedbo natančno pojasnilo način delovanja pri sprejemanju in upoštevanju pripomb inpredlogov, ki jih v postopku priprave predpisov podajo ministrstva ter drugi upravni organi,zainteresirana in strokovna javnost. MzIP je še obrazložilo, da je vse podane pripombe inmnenja Mreže za prostor ter Skupine, odgovorne do prostora, proučilo. Pri tem je nekaterepobude pri pripravi sprememb zgoraj omenjenih predpisov upoštevalo, del pa jih je zavrnilo,vendar so evidentirane in bodo po navedbah MzIP lahko predmet obravnave ob naslednjemspreminjanju zakonodaje. MzIP pa predlagateljem ni odgovorilo. Opozarjamo, da bi bilo vkonkretnem primeru sodelujoče treba obvestiti o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanjenjihovih mnenj, stališč in pripomb. Navedeno določata Resolucija o normativni dejavnostiin Uredba o upravnem poslovanju. Prav tako je odgovarjanje na prejete dopise skladno značeli dobrega upravljanja.2.7 OKOLJE IN PROSTORObravnavali smo tudi več pobud, v katerih so pobudniki zatrjevali nepravilnosti prisprejemanju občinskih prostorskih aktov. Pri tem so se glavne pripombe nanašale namožnosti sodelovanja pri sprejemanju teh aktov in na nestrinjanje s sprejeto in predvidenoprostorsko ureditvijo. Opozoriti je treba, da ima javnost po Zakonu o prostorskem načrtovanjuv okviru javne razgrnitve prostorskega akta pravico dajati pripombe in predloge na ta akt.Občina podane pripombe prouči in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajennačin in na svetovnem spletu. Lastnice in lastnike zemljišč, ki jih zajema prostorski akt, pamora občina pisno seznaniti s svojimi stališči glede pripomb in predlogov ter obrazložiti,zakaj jih sprejema ali zavrača. Podobna določila vsebuje tudi Zakon o urejanju prostora.Ugotavljamo, da v praksi načelo sodelovanja javnosti še ni zaživelo. Za zdaj je uzakonjeno,vendar ga je treba v življenju upoštevati. Gre namreč za ljudi, ki živijo v določenem okolju, nakatero občinski prostorski akt in njihove spremembe precej vplivajo. Pri tem velja omeniti šeUredbo o upravnem poslovanju, ki za organe javne uprave (tudi za občine) uvaja obveznostodgovarjanja na vse prejete dopise (torej vse podane predloge, mnenja in pripombe). Vendarse občine temu spretno izogibajo in pri sprejemanju prostorskih aktov poskušajo javnost navse mogoče načine zaobiti.2.7.2 Problematika vodaVodne praviceV letu 2012 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1B)Ta je poenostavil postopke podeljevanja koncesij za male hidroelektrarne. Po novem zaproizvodnjo električne energije v malih hidroelektrarnah ni treba pridobiti koncesije vlade,kar je bilo do zdaj izredno dolgotrajno, ampak se ta vrsta vodne pravice pridobi z vodnimdovoljenjem Agencije RS za okolje (ARSO).186Letno poročilo Varuha za leto 2012