letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

41. Pobudnik prejel odgovor tožilstva šele po posredovanju Varuha človekovihpravic RS (Varuh)Pobudnik je Varuha prosil za pomoč pri pridobitvi odgovora Okrožnega državnega tožilstvav Ljubljani (tožilstvo). To tudi po petih mesecih ni odgovorilo na njegov dopis, ki ga je sicerprejelo 19. 9. 2011.Varuh je od tožilstva zahteval pojasnilo razlogov, zaradi katerih na pisanje pobudnika (še) niodgovorilo, in kdaj je pričakovati, da bo to storilo. Tožilstvo se tudi na Varuhovo poizvedbov določenem roku ni odzvalo. Odgovor na našo poizvedbo smo tako morali spet zahtevati.Tožilstvo nam je nato posredovalo kopijo dopisa, številka: Tu 14/8-2012-TG-np z dne 11. 4.2012, s katerim je pobudniku na njegov dopis vendarle odgovorilo.2.4 PRAVOSODJETožilstvo je tako v izpostavljenem primeru odgovorilo pobudniku šele po dveh posredovanjihVaruha, ob tem pa (upravičenih) razlogov za zamudno obravnavanje njegove vloge ninavedlo.Varuh je pobudo obravnaval kot utemeljeno, svoje posredovanje pa kot uspešno. 6.3-4/201242. Obdolženec je obdržal premoženjsko koristPobudnik, ki je bil oškodovan s kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. členaKZ-1, je Varuha seznanil, da je storilec pravnomočno kaznovan, sam pa kot oškodovanec vkazenskem postopku sploh ni sodeloval. Tako niti ni mogel uveljavljati premoženjskopravnegazahtevka v kazenskem postopku. Navajal je še, da ve, da storilec nima premoženja, zatonima upanja, da bi mu ukradeni denar vrnil, četudi bi bil v civilni pravdi uspešen. Priložil jekopijo sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. II K 38470/2011-2 z dne 5. 9. 2011, skatero je sodišče ugodilo predlogu Okrožnega državnega tožilca in izdalo kaznovalni nalogter obdolženca pogojno obsodilo na šest mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Stem kaznovalnim nalogom je bilo sicer ugotovljeno, da je obdolženec z računa oškodovanca(pobudnika) dvignil 400 evrov, vendar mu ta (s kaznivim dejanjem pridobljena) premoženjskakorist ni bila odvzeta, kot bi mu sicer lahko bila tudi v primeru izdaje kaznovalnega naloga.Varuh je ob obravnavanju pobude opravil poizvedbo tako pri Okrožnem državnem tožilstvuv Ljubljani (ODT) in Vrhovnem državnem tožilstvu RS (VDT) kot pri Okrajnem sodišču vKočevju (sodišče).ODT je sporočilo, da oškodovanec ob naznanitvi kaznivega dejanja ni uveljavljalpremoženjskopravnega zahtevka, k temu pa ga državni tožilec tudi ni pozval, zato ta vkaznovalnem nalogu tudi ni predlagal odvzema premoženjske koristi. Poudarilo je tudi, dazakon ne določa, da bi moral biti oškodovanec o vloženem kaznovalnem nalogu obveščen,in pripomnilo, da državni tožilec po pravnomočnosti sodbe ne more naknadno predlagati šeodvzema premoženjske koristi.Prejeta pojasnila ODT Varuha niso zadovoljila. Težko se je namreč strinjati s trditvijo, daoškodovanec ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, saj je vendar kaznivo dejanje,storjeno v njegovo škodo, prijavil na policiji. Že to po naši presoji kaže, da je želel tudipovrnitev škode. Poleg tega po Varuhovem mnenju tudi to, da oškodovanec ob naznanitvikaznivega dejanja (morda) ni izrecno uveljavljal povrnitve škode, ne more biti razlog, da tožilecne bi predlagal odvzema predmetov oziroma očitno nezakonito pridobljene premoženjskekoristi. Državni tožilec lahko namreč (neodvisno od predloga ali celo volje oškodovanca) spredlogom za izdajo kaznovalnega naloga predlaga, da sodišče izreče poleg sankcije tudiodvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (drugatočka drugega odstavka 445a. člena ZKP). Če tega ne stori, storilec nezakonito pridobljenoLetno poročilo Varuha za leto 2012 139