letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Poudarjamo, da je v času, ko ima z otrokom stike, tudi drugi od staršev roditelj s popolnomavsemi pravicami, brez omejitev. Edina omejitev pri izvajanju roditeljske pravice je enaka zaoba starša – brez soglasja drugega od staršev ni dovoljeno sprejemati odločitev, ki lahkopredstavljajo pomemben vpliv na otrokovo življenje. Kot pri vseh podobnih vprašanjih pamoramo tudi tu na koncu ugotoviti, da je nesposobnost staršev za razumno sodelovanje, zotrokom, postavljenim v prvi plan, kršitev otrokovih pravic.Z vprašanjem veljavnosti civilnopravnih zavez, ki jih za otroka sprejme le eden od staršev,smo se ukvarjali tudi ob pobudi, ki je opozorila, da je mladoletni otrok prejel zakramentsvetega krsta brez soglasja drugega od staršev. Pobudnik je prosil za pomoč pri razglasitviničnosti zakramenta.Ker Varuh ne more presojati morebitnih posegov v pravice posameznika, ki naj bi jih zagrešileden od staršev ali Cerkev, pobudniku nismo mogli pomagati. Izpostavili pa smo: določba113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, kako starša izvajatasvojo roditeljsko pravico in kako dosegata soglasje glede določenih vprašanj. Ta določbaureja način izvajanja določbe 54. člena ustave, ki opredeljuje, da imajo pravico vzdrževati,izobraževati in vzgajati otroke njihovi starši, pa tudi 41. člena ustave, ki določa, da staršiotrokom zagotavljajo versko vzgojo. Starši praviloma o vseh vprašanjih, povezanih zotrokom, odločajo sporazumno – skupaj. Če ne živita več skupaj, morata soglasje iskatile pri vprašanjih, ki močno vplivajo na otrokov razvoj. Zakon ne določa konkretno, katereso te vsebine, in je to prepuščeno presoji sodišča. Po našem mnenju bi odločitev o verskipripadnosti otroka spadala med tiste, za katere je nujno soglasje obeh staršev.Ko gre za vprašanja, ki terjajo soglasje obeh staršev, pa je o takšnem vprašanju odločenomimo volje enega od staršev (če o tem ni odločilo sodišče), gre za kršenje otrokovih pravic.Na takšne kršitve bi morali paziti že starši sami, enako pa tudi vsi drugi, ki bi imeli možnosttakšno dejanje preprečiti. Nezakonitost ali neprimernost enostranske odločitve lahko presodile sodišče, ki lahko določi tudi način odprave posledic takšne odločitve.Objava osebnih podatkov otrokŽe v lanskem letnem poročilu smo opozorili na vprašanje objavljanja osebnih podatkov otrokna svetovnem spletu. Ker podobne pobude še prejemamo, ponovno opozarjamo na enega odprimerov številka 11.0-1/2012, saj menimo, da se bodo kršitve pravic otrok z uporabo spletnihmedijev še stopnjevale. Smo pa vsa pretekla leta intenzivno opozarjali na kršitve pravic otrokv bolj »klasičnih« medijih, ki imajo lahko veliko večji doseg. Takšne kršitve povzročajo tudipoklicni novinarji, ki si s tem zagotavljajo zaslužek, in takšne kršitve niso posledica napetihmedosebnih odnosov med nekdanjima partnerjema. Zato so se nam takšne kršitve zdeleposebej sporne in smo nanje posebej opozarjali, tudi z doslednim prijavljanjem kršitevnovinarske etike na Novinarsko častno razsodišče sindikata in Društva novinarjev Slovenije.Menimo, da se ozaveščenost glede tega vprašanja dviguje in je kršitev čedalje manj. Vsakotovrstno zadovoljstvo pa je lahko zelo kratkotrajno. To dokazuje po našem mnenju izjemno hudposeg v pravice otroka, ki ga podrobneje opisujemo v (glej primer št. 116). Po našem mnenjuje bil otrok, ki je bil očividec nasilne smrti svojega očeta, grobo zlorabljen z brezobzirnim insenzacionalističnim poročanjem o dogodku. Veseli nas, da je odločitev Novinarskega častnegarazsodišča pritrdila našemu mnenju, vseeno pa to ne sme biti dovolj, saj za otroka s temnobena škoda ni odpravljena. Takšne pojave bomo tudi v naprej preganjali po svojih močeh,pričakujemo, da bodo enako ravnale vse druge pristojne institucije.2.15 VARSTVO OTROKOVIH PRAVICPri Varuhu menimo, da mediji niso primerno sredstvo za iskanje odgovorov na odprtavprašanja družinskih razmerij, zlasti kadar gre tudi za nasilje v družini. V takšnih primerihlahko vedno govorimo o neenakem orožju vpletenih: centri za socialno delo, policija indržavno tožilstvo, v določenih primerih pa tudi šole, vrtci in zdravstveni zavodi, ne morejoLetno poročilo Varuha za leto 2012 263