letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.13 SOCIALNE ZADEVETežave z delovanjem informacijskega sistemaNekaj zbranih podatkov kaže na to, da se pri uporabi programske opreme pojavljajo določeneovire, saj naj ne bi bilo mogoče spreminjati že vnesenih podatkov, kar v posameznih primerihlahko povzroča nepotrebne težave. Verjetno takšna rešitev pomeni varovalko, ki pa bi jo lahkozagotavljala že ustrezna sledljivost posegov v podatke, potrebne za odločanje o pravicahposameznika.MDDSZ se ne strinja z nami, da bi pri delovanju računalniškega sistema nastajale posebnetežave, zato bomo vse okoliščine še raziskovali v letu 2013. Med pripravo letnega poročilasmo prejeli še nekaj pobud, ki kažejo na možnost še resnejših težav in posegov v praviceposameznikov. So pa na MDDSZ pojasnili, da je nujno, da sistem ne omogoča nobenihpopravkov, ki bi jih izvajali na centrih za socialno delo, saj bi bil v nasprotnem potreben organ,ki bi tekoče preverjal njihovo delo. Takšnega organa pa trenutno ni.Obrazložitve odločbTežave zaznavamo tudi z obrazložitvami odločb, ki so izjemno težko razumljive ali celonerazumljive. Ni nam jasno, kakšna je pri pripravi odločbe vloga programske opreme, verjetnopa gre za precej avtomatiziran proces, ki je pri obrazložitvi lahko izjemno problematičen.Odločbe v obrazložitvah večinoma navajajo različne pravne podlage, ki so že navedene vpredpisih, zelo malo besed pa je o tem, zakaj se v konkretnem primeru posamezna zakonskadoločba uporabi ali ne uporabi. In ravno to je po našem mnenju poglavitno za obrazložitev.Med obravnavo pobud smo naleteli na več odločb, ki nam jih ni uspelo razumeti niti s pomočjopravnih strokovnjakov, zato verjamemo, da so takšne odločbe poprečnim državljanom šetoliko bolj nejasne. Še posebej se nam zdi razumljiva obrazložitev pomembna v primerih, koposamezniku pravica ni priznana.MDDSZ nam je zagotovilo, da se pri pisanju odločb avtomatizirani tipski del po potrebi ročnodopolnjuje z besedilom, potrebnim za razumevanje konkretne odločitve. Zavezalo se je, da bovsem centrom za socialno delo poslalo navodilo z jasnim opozorilom, da morajo biti predvsemnegativne odločbe ustrezno obrazložene.Vročanje odločb o priznanju pravic iz javnih sredstevVaruh je obravnaval pobudo, ko je CSD pobudnikovo vlogo za varstveni dodatek obravnavalskupaj z vlogo njegove partnerke za socialno pomoč, čeprav sta vložila vsak svoj zahtevek.CSD je o njunih pravicah odločil skupaj z eno odločbo, ki pa je bila vročena le enemu od njiju.Varuh se je srečal še z nekaj podobnimi primeri, v katerih so centri za socialno delo odločalio različnih pravicah več oseb, vendar je bila odločba o upravičenosti oziroma neupravičenostido neke pravice vročena le eni osebi, medtem ko druga oseba ni bila seznanjena s tem, daje bilo o njeni pravici že odločeno. Na ta način prizadeti posameznik ni mogel ravnati v skladus pravnim poukom in se na odločbo pritožiti, saj odločbe ni prejel niti je ni imel na vpogled. Taproblem še toliko bolj stopi v ospredje, ko gre na primer za bivša partnerja, ki sicer živita v istemgospodinjstvu ali sta v trenutku oddaje vloge živela v istem gospodinjstvu, pozneje pa ne več.Varuh se s tovrstno prakso centrov za socialno delo ne strinja. Menimo, da bi odločba moralabiti vročena vsem strankam v postopku, torej vsem posameznikom, o katerih pravicah je biloodločeno z odločbo, in ne le eni. Tako bi tudi vsi imeli možnost uveljavljati pravna sredstva, kiso jim na razpolago. Prav tako ne razumemo, na podlagi katerih meril ali okoliščin se centriza socialno delo, ko odločajo o pravicah več oseb z eno odločbo, odločijo, kateremu izmedposameznikov bo odločba vročena. S takšnim odločanjem pa CSD pravzaprav strankam defacto odvzame lastnost stranke, torej aktivno in pasivno legitimacijo, o čemer pa formalnosploh ne odloči.244Letno poročilo Varuha za leto 2012