12.07.2015 Views

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

To v zvezi z institutom nadzorstvene pritožbe pojasnjuje, da je nadzorstvena pritožba, kot jopozna Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1), pospešitveno pravno sredstvo in je samo temutudi namenjena. Nadzorstveno pritožbo je mogoče vložiti, če vlagatelj meni, da državnotožilstvo neutemeljeno dolgo rešuje <strong>za</strong>devo oziroma neutemeljeno odlaša z delovanjemv postopku, tako da onemogoča učinkovito izvajanje njegove <strong>pravic</strong>e do sojenja breznepotrebnega odlašanja. Takšna ureditev je skladna s standardi Sveta Evrope in sodnoprakso Evropskega sodišča <strong>za</strong> človekove <strong>pravic</strong>e, ki vprašanje učinkovitega varstva<strong>pravic</strong>e do sojenja v razumnem roku (prvi odstavek 6. člena v zvezi s 13. členom Evropskekonvencije o človekovih <strong>pravic</strong>ah) širi na postopke pred državnimi oziroma javnimi tožilstvidržav pogodbenic Konvencije.2.4 PRAVOSODJEVprašanje strokovnosti dela državnih tožilcev je urejeno v okviru strokovnega nadzora,po določbah ZDT-1. V okviru strokovnega nadzora se pregledujejo in presojajo <strong>za</strong>konitostin pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in možnosti ter pravilnoststrokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila.Če se pri strokovnem pregledu ugotovijo pomanjkljivosti ali večji obseg nepravilnosti, je vdokončnem poročilu o strokovnem pregledu treba predlagati ustrezne ukrepe in določiti rok<strong>za</strong> njihovo izvedbo. Državni tožilec ima <strong>pravic</strong>o v 15 dneh od prejema poročila posredovatipojasnila ali vložiti ugovor, kar ob upoštevanju osemdnevnega prekluzijskega roka <strong>za</strong>prevzem pregona v imenu oškodovanca (tudi po presoji ministrstva) prav tako ne omogočaučinkovitega pravnega varstva oškodovanca.Nadalje obstaja možnost vodje državnega tožilstva, da predtem preveri strokovnost odločitvedržavnega tožilca, kot izhaja iz določb 69. in 170. člena ZDT-1 (predložitev na vpogledosnutka akta z možnostjo prevzema <strong>za</strong>deve) in iz določbe 90. člena Državnotožilskegareda (sopodpis pri <strong>za</strong>vrženju ovadbe in odstopu od kazenskega pregona v <strong>za</strong>devah, ki soopredeljene kot <strong>za</strong>deve posebnega pomena). Kljub notranjim mehanizmom vsebinskeganadzora nad odločanjem pa še vedno ostaja vprašanje učinkovitosti <strong>pravic</strong> oškodovanca, čese s končno odločitvijo državnega tožilca ne strinja.Ministrstvo pritrjuje, da veljavna kazenskopravna <strong>za</strong>konodaja posebne pritožbe zopernegativno odločitev državnega tožilca ne predvideva, temveč določa le možnost prevzemapregona v imenu oškodovancev, česar pa se (kot smo že sami ugotavljali) oškodovanci<strong>za</strong>radi pravnega neznanja in finančnih omejitev ne <strong>za</strong>htevajo oziroma ga <strong>za</strong>htevajo le redko.Iz omenjenih razlogov se postavlja vprašanje, ali je takšna ureditev ustrezna in ali <strong>za</strong>gotavljaposamezniku učinkovito pravno sredstvo zoper dokončno odločitev državnega tožilca inali s takšnim sredstvom lahko <strong>za</strong>dostimo ustavnopravno <strong>za</strong>gotovljeni <strong>pravic</strong>i do pravnegasredstva, kot izhaja iz 25. člena Ustave RS.V zvezi z navedenim je ministrstvo pridobilo tudi mnenje Vrhovnega državnega tožilstva RS.To poudarja pomen splošnih načel kazenskega procesnega prava ter <strong>za</strong>konsko <strong>pravic</strong>o indolžnost državnega tožilca, da <strong>za</strong>gotovi <strong>za</strong>dostno preiskavo dejstev, da bi lahko odločil, alinaj se pregon <strong>za</strong>čne ali ne. Po načelu <strong>za</strong>konitosti kazenskega pregona je državni tožilec<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n <strong>za</strong>četi kazenski pregon in pri njem vztrajati, če obstaja utemeljen sum, da jeovadena oseba storila kaznivo dejanje, <strong>za</strong> katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.Vrhovno državno tožilstvo tudi meni, da bi sprememba Zakona o kazenskem postopku,ki bi določila pritožbo (pravno sredstvo) oškodovanca zoper sklep o <strong>za</strong>vrženju kazenskeovadbe, pomenila novost, ki bi posegla v samo <strong>za</strong>snovo predkazenskega postopkaoziroma kazenskopravne <strong>za</strong>konodaje, in da uvedba takšne novosti terja tehten premislek inpredhodno študijo sistema ter morebitni primerjalnopravni pregled drugih že preizkušenih indalj časa delujočih sistemov.Ministrstvo je tudi sporočilo, da bo na ta problem opozorilo Ministrstvo <strong>za</strong> pravosodjein javno upravo, naj presodi, ali bi bilo umestno v Zakon o kazenskem postopku vnestiLetno poročilo <strong>Varuh</strong>a <strong>za</strong> <strong>leto</strong> <strong>2012</strong> 117

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!