12.07.2015 Views

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>Varuh</strong> je na Ministrstvo <strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve (MNZ) naslovil poizvedbo, da bi ugotovil, ali sopri sprejemu v slovensko državljanstvo z naturali<strong>za</strong>cijo pod olajšanimi pogoji <strong>za</strong> istospolnepartnerje predvidene kakšne spremembe <strong>za</strong>konodaje. MNZ nam je odgovorilo, da ob <strong>za</strong>dnjinoveli Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZDRS) ta problematikani bila izpostavljena, temveč se je upošteval veljavni Zakoni o <strong>za</strong>konski zvezi in družinskihrazmerjih. Poleg tega pa je veljavna rešitev naturali<strong>za</strong>cije pod olajšanimi pogoji urejenaskladno z določili Evropske konvencije o državljanstvu. Nadalje nam je MNZ pojasnilo, daZakon o državljanstvu Republike Slovenije v letu <strong>2012</strong> ni bil uvrščen v normativni programVlade Republike Slovenije, naj bi pa MNZ <strong>za</strong>devno problematiko proučilo, pri čemer se bo obmorebitni spremembi <strong>za</strong>kona <strong>za</strong>vzelo <strong>za</strong> celostno rešitev pridobitve državljanstva RepublikeSlovenije na podlagi združevanja družine, ki bo upoštevala rešitve novega Družinskega<strong>za</strong>konika.<strong>Varuh</strong> meni, da je bila pobuda utemeljena, saj istospolnim partnerjem v Republiki Slovenijidejansko ni <strong>za</strong>gotovljen sprejem v slovensko državljanstvo pod olajšanimi pogoji, kotje to predvideno <strong>za</strong> pare, ki so sklenili <strong>za</strong>konsko zvezo. Vendar pa gre v tem primeru <strong>za</strong>problem širše narave, ne pa problem veljavnega ZDRS. Namreč veljavni ZDRS ne razlikujemed partnerskimi skupnostmi, temveč možnost sprejema v slovensko državljanstvo podolajšanimi pogoji omogoča zgolj <strong>za</strong>konskemu partnerju slovenskega državljana. Ker pav Republiki Sloveniji <strong>za</strong> zdaj <strong>za</strong>konodaja ne predvideva sklenitve <strong>za</strong>konske zveze medistospolnimi partnerji, je njim dejansko onemogočen sprejem v slovensko državljanstvopod olajšanimi pogoji. Takšna ureditev pa ima <strong>za</strong> posledico neenako obravnavo medheteroseksualnimi in istospolnimi partnerskimi skupnostmi. <strong>Varuh</strong> je pri tem tudi opozoril, dadržavljanstvo <strong>za</strong> posameznika, ki želi pridobiti državljanstvo določene države, ni ena izmedtemeljnih človekovih <strong>pravic</strong>, opredeljenih z Evropsko konvencijo o človekovih <strong>pravic</strong>ah intemeljnih svoboščinah. Po naravi stvari državljanstvo ostaja v domeni oziroma pristojnostisuverenih držav in njihovega notranjega prava. To pomeni, da države samostojno določajonaturali<strong>za</strong>cijske (sprejemne) pogoje, ki lahko izražajo posebne interese države (in s tem tudidoločeno mero diskrecije). 5.2-22/<strong>2012</strong>2.6 UPRAVNE ZADEVE62. Dolgotrajnost postopkov mednarodne <strong>za</strong>ščite<strong>Varuh</strong> človekovih <strong>pravic</strong> RS (<strong>Varuh</strong>) je prejel več pobud, ki so se nanašale na dolgotrajnostazilnega postopka, <strong>za</strong>to je na Ministrstvo <strong>za</strong> notranje <strong>za</strong>deve (MNZ) naslovil mnenje onesprejemljivosti (pre)dolgih azilnih postopkov (po navedbah UNHCR tudi več kot dve leti).V svojem mnenju smo izhajali iz poročila UNHCR – Biti begunec 2010, v katerem so vpriporočilih na prvem mestu <strong>za</strong>pisali, da je treba postopek odločanja o tem, ali je neka osebaupravičena do mednarodne <strong>za</strong>ščite, skrajšati in uskladiti z Zakonom o mednarodni <strong>za</strong>ščiti(ZMZ). Ta namreč določa, da se morajo prošnje rešiti v šestih mesecih od dneva vložitve.<strong>Varuh</strong> meni, da 31. člen ZMZ postavlja instrukcijski rok šestih mesecev <strong>za</strong> sprejetje odločitveo prošnji. Za prvim odstavkom navedenega člena, ki poudarja, da naj pristojni organ odločiv najkrajšem mogočem času, je <strong>za</strong>pisano, da mora pristojni organ, če mu v šestih mesecihne uspe odločiti o prošnji, pisno obvestiti prosilca o <strong>za</strong>mudi in razlogih <strong>za</strong>njo ter napovedati,v kakšnem roku lahko pričakuje izdajo odločbe. To pa gre razumeti le kot možnost v zeloizjemnih primerih.<strong>Varuh</strong> izpostavlja, da predolgo odločanje, še posebej tistim prosilcem z utemeljenimiprošnjami <strong>za</strong> status begunca, povzroča hudo duševno stisko in vpliva na njihovo duševnoter telesno zdravstveno stanje. Primerno hitra odločitev o prošnji <strong>za</strong> azil bi morala biti tudi vinteresu države, saj hitra ugotovitev, kdo resnično potrebuje mednarodno <strong>za</strong>ščito in kdo ne,zmanjša stroške celotnega t. i. sprejemnega postopka.Z MNZ smo prejeli odgovor, v katerem <strong>za</strong>trjujejo, da postopki vsaj na prvi stopnji nikakor netrajajo tako dolgo in da je treba upoštevati, da gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevne upravne postopke. ZagotoviliLetno poročilo <strong>Varuh</strong>a <strong>za</strong> <strong>leto</strong> <strong>2012</strong> 175

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!