letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODESPLOŠNOV tem poglavju predstavljamo ugotovitve iz obravnavanih pobud, povezanih z omejitvijoosebne svobode. Gre za ljudi, ki jim je svoboda gibanja omejena iz različnih razlogov,kot so priporniki, obsojenci na prestajanju kazni zapora; mladoletniki na prestajanjumladoletniškega zapora; mladoletniki v prevzgojnem domu in vzgojnih zavodih ter zavoduza usposabljanje; ljudje na izvrševanju uklonilnega zapora; nekatere osebe z duševnimimotnjami ali boleznimi v socialnih in zdravstvenih ustanovah, tujci v centru za tujce in tudinekateri prosilci za mednarodno zaščito.2.3.1 Priporniki in obsojenciV letu 2012 smo obravnavali 25 pobud pripornikov (v letu 2011 26) in 134 pobud obsojencev(v letu 2011 123), od tega tudi nekaj pobud mladoletnikov iz prevzgojnega doma. Nadaljevalismo obiske zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in Prevzgojnega doma Radeče,o čemer poročamo v posebnem poročilu o izvajanju nalog in pooblastil državnegapreventivnega mehanizma.Uvodoma ne gre prezreti ponovnega (četrtega) obiska Evropskega odbora za preprečevanjemučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) v Sloveniji vzačetku leta 2012. Ta je obiskal tudi tri zavode za prestajanje kazni zapora in na tej podlagiv svojem poročilu podal številne pripombe in priporočila, ki jih je naša država zavezanaupoštevati oziroma odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti, kar bomo vsekakor spremljali.Tudi tokrat lahko ugotovimo, da naša priporočila iz leta 2011 (nekatera še iz prejšnjih let) natem področju ostajajo še naprej aktualna, saj še niso (v celoti) uresničena. Prostorska stiskase je sicer v nekaterih zavodih nekoliko zmanjšala, a ni v celoti odpravljena. Prezasedenostzavodov za prestajanje kazni zapora, zlasti v nekaterih pripornih oddelkih, tako še naprejostaja ena glavnih težav. Zato si bo treba še naprej prizadevati za njeno odpravo, vključno zboljšo uporabo že uzakonjenih možnostih na tem področju. Podatek, da se je število zaprtihoseb v zadnjih letih močno povečalo, terja tudi ugotavljanje, zlasti pa odpravljanje vzrokovza samo kriminaliteto. Stalno si je treba tudi prizadevati za to, da bi imelo kar največ zaprtihoseb možnost zapolnitve časa odvzema prostosti s koristnimi dejavnostmi, vključno z delom,izobraževanjem in drugim usposabljanjem, kar je potrebno za njihovo ponovno vključitev vdružbo po prestani kazni oziroma za življenje na prostosti.Skrbi sporočilo UIKS, da je ena od večjih težav tudi pomanjkanje finančnih sredstev, skaterimi bi zagotovili tekoče in investicijsko vzdrževanje zaporskih objektov. Tako imajozavodi izdelan popis nujnih investicijskih vzdrževalnih del, ki pa jih zaradi pomanjkanja in šedodatnega zmanjševanja dodeljenih sredstev ne morejo uresničiti. V največjem zavodu, toje ZPKZ Dob pri Mirni, so bili obsojenci npr. tudi seznanjeni s tem, da zavod nima sredstevza nakup pisem in znamk in da do preklica gmotne pomoči v obliki pisem in znamk ne bo.Varčevanje se kaže tudi na drugih področjih. S splošnim dogovorom za leto 2012, ki jebil sprejet decembra 2011, je bila tako za polovico znižana raven zdravstvene oskrbe zaobsojence in pripornike, ni bil pa znižan standard za ambulantno psihiatrijo in ambulante zazasvojenost z mamili.2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODELetno poročilo Varuha za leto 2012 61