letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.5 POLICIJSKI POSTOPKIbil po določbah prvega odstavka 4. člena in četrtega odstavka 148. člena ZKP poučen,da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, kisi ga svobodno izbere, in o tem, da se lahko na njegovo zahtevo o odvzemu prostostiobvestijo njegovi najbližji. Pobudnik je pravico do izrabe zagovornika tudi izkoristil, zaradičesar sta policista zaslišanje odložila za dve uri. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da policistaizbranega zagovornika nista poklicala, sta pa po njunih navedbah omogočila, da bi to lahkopobudnik storil sam. Tako sta ravnala, ker jima o njunem mnenju predpis nalaga samo to,da se osumljencu oziroma pridržani osebi omogoči obveščanje zagovornika, ne pa, da jeobveščanje njuna dolžnost. Senat je ugotovil, da so pobudnik in policisti podali nasprotujočesi izjave o tem, ali sta policista pobudniku tudi dejansko omogočila, da bi odvetnika lahkopoklical sam. V danem primeru naj bi pobudnik zagovornika zahteval, pri čemer pa naj bise odločil za konkretnega odvetnika. Ne glede na navedeno, pa je bil senat mnenja, da vobravnavanem postopku ni bila pobudnikova dolžnost, da sam kliče zagovornika, saj moraizbranega zagovornika po določbi 47. Pravilnika o policijskih pooblastilih o tem obvestitipolicist. Po stališču pritožbenega senata bi policist glede na pobudnikovo zahtevo moralpoklicati izbranega odvetnika oziroma zagovornike po obstoječem seznamu zagovornikovs posameznega krajevnega območja do prvega uspešnega klica in mu tako kot osumljencudejansko zagotoviti pravico do zagovornika. Senat je tako ugotovil, da je bilo ravnanjepolicistov v nasprotju s prvim odstavkom 47. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih, kidoloča, da če pridržana oseba (kar je pobudnik bil) uveljavlja pravico do zagovornika, le-tegao tem obvesti policist.Poleg navedene napake sta policista izrabo pravice do zagovornika tudi napačnoevidentirala v uradni zaznamek o pridržanju in v uradni zaznamek o izjavi osumljenca. Izobeh dokumentov je namreč razvidno napačno dejansko stanje, saj je pobudnik zagovornikazahteval, česar pa policista kljub temu nista evidentirala. Rubriko, ki je temu namenjena vuradnem zaznamku o pridržanju, sta namreč pustila prazno oziroma prečrtano, medtem kosta v uradnem zaznamku o izjavi osumljenca zapisala, da si zagovornika ne bo vzel.V zvezi s pritožbeno navedbo pobudnika, da sta ga policista zasliševala, ko je bil podvplivom alkohola, in da o tem nista obvestila pristojne državne tožilke, je senat ugotovil, dapolicista nista ravnala pravilno, ko sta pobudnika zaslišala brez zagovornika. Pobudnik senamreč pravici do zagovornika ni odpovedal. Prav tako je bilo ugotovljeno, da državni tožilecni bil obveščen o kaznivem dejanju in odrejenem pridržanju ter da je podatek o tem nauradnem zaznamku o izjavi osumljenca napačen. Pravilno je, da policija državnega tožilcaobvešča, tudi če od osumljenca pridobiva izjavo, saj se državni tožilec le tako lahko odločil,ali je njegova navzočnost pri pridobivanju te potrebna ali ne. Če bi policist tožilcu predstavilokoliščine postopka in obnašanje pobudnika oziroma njegovo ravnanje, bi tožilec morebitipodal tudi usmeritve, ki bi lahko pomenile drugačno izvedbo postopka.Pobuda je bila tako v tem delu utemeljena. To je bilo nesporno ugotovljeno tudi v pritožbenempostopku, v katerem je bila pobudnikova pritožba v teh dveh točkah (od skupaj šestih)ugotovljena za utemeljeno. 6.1-80/201155. Neustrezno ravnanje policistov ob postopku z gluho oseboPobudnik je navedel, da so na naslov prebivališča, kjer živi z družino, prišli policisti Policijskepostaje (PP) Maribor II. Ker so vsi člani njegove družine gluhi, je policistom pokazal izkaznicogluhih in zaprosil, da pokličejo tolmača, ki gluhi osebi pripada v skladu z Zakonom o uporabislovenskega znakovnega jezika. Policisti njegove prošnje po tolmaču niso upoštevali, temvečso postopek nadaljevali, zato se je temu uprl. Policisti pa so zoper njega in njegovega sinauporabili prisilna sredstva in ju pridržali.160Letno poročilo Varuha za leto 2012