letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.4 PRAVOSODJEpremoženjsko korist namreč obdrži (kot je v tem primeru), čeprav prvi odstavek 74. členaKZ-1 to izrecno prepoveduje. Varuh je zato VDT predlagal, da prouči ustreznost ravnanjadržavnega tožilca v primeru pobudnika in ob tem upošteva njegove navedene pomisleke.VDT je v odgovoru na ta predlog poudarilo, da skladno z določbo prvega odstavka 74. členaKZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjemali zaradi njega in da obstaja s tem v zvezi zaveza sodišča, da odvzame premoženjskokorist s sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje. Po stališču VDT topomeni, da je sodišče dolžno tudi brez predloga državnega tožilca odločiti o odvzemupremoženjske koristi v primeru obsodilne sodbe. V izpostavljenem primeru, ko je državnitožilec predlagal izdajo kaznovalnega naloga, je bilo sodišče zavezano upoštevati določbečlenov 445a do 445e ZKP, predvsem pa določbo prvega odstavka člena 445c ZKP, pokaterem je dopustno kaznovalni nalog izdati, samo če se sodnik strinja s celotnim predlogomdržavnega tožilca. S tem je VDT opozorilo, da sodišče ni bilo dolžno sprejeti predloga zaizdajo kaznovalnega naloga, vendar ga očitno je. Kljub temu pa je VDT presodilo, da jedržavni tožilec s tem, ko skladno z določbo druge točke 2. odstavka člena 445a ZKP nipredlagal odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, naredil strokovnonapako. Vloga državnega tožilca po sporočilu VDT sicer ni skrb za interese oškodovanca,dolžan pa je poskrbeti, da sodišče storilcu premoženjskopravnih kaznivih dejanj odvzamedoseženo premoženjsko korist. Zato je državnega tožilca na napako tudi opozorilo. Kljubtej napaki pa državni tožilec po stališču VDT oškodovancu ni onemogočil uveljavljanjapremoženjskopravnega zahtevka v civilni pravdi.Varuh je sodišče soočil s stališčem VDT, da bi bilo sodišče v tem primeru dolžno tudi mimopredloga državnega tožilca odločiti o odvzemu premoženjske koristi. Poleg tega je odsodišča pričakoval tudi pojasnitev razlogov, zaradi katerih je v izpostavljenem kazenskempostopku obsojenec kljub pravnomočni obsodbi neovirano obdržal premoženjsko korist, kijo je pridobil s kaznivim dejanjem.Sodišče je poudarilo, da sodnik izda kaznovalni nalog, če se strinja s predlogom državnegatožilca za izdajo kaznovalnega naloga, vendar je pri tem v celoti vezan na predlog državnegatožilca glede vrste in višine kazenske sankcije. V izpostavljenem primeru državni tožilecni predlagal odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Iz uradnegazaznamka policista o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon je po pojasnilusodišča razvidno, da je pobudnik v ovadbi navedel zgolj, da je bil oškodovan, ni pa sekonkretno izrekel, ali bo v tem kazenskem postopku uveljavljal premoženjskopravni zahtevekali ne. Ob tem pa ni razvidno, da je bil o tej svoji pravici sploh poučen. Sodišče je pripomnilo,da bi prav zaradi te okoliščine državni tožilec moral v predlogu za izdajo kaznovalneganaloga predlagati odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, česar pani storil. Državni tožilec bi ravnal še v večjo korist oškodovanca, če bi namesto predloga zakaznovalni nalog vložil obtožni predlog. Sodišče bi tako na glavni obravnavi lahko ugotovilo,ali oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek ali ne. Sicer pa je sodišče stališčeVDT, da bi bilo sodišče moralo v tem primeru tudi mimo predloga državnega tožilca odločiti oodvzemu premoženjske koristi, presodilo kot pravilno, vendar je po njegovem mnenju nalogapredvsem državnega tožilca, da je pozoren tudi na predlog glede odvzema premoženjskekoristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Sodišče je poudarilo, da lahko oškodovanec ševedno uveljavlja odškodninski zahtevek, saj ta še ni zastaral.Na podlagi tako prejetih pojasnil smo lahko ugotovili, da tako tožilstvo kot tudi sodiščepriznavata, da bi kazenski postopek v primeru pobudnika lahko potekal tako, da bi bilezavarovane tudi pravice oškodovanca. Ob tem VDT sicer poudarja, da bi na praviceoškodovanca moral paziti predvsem sodnik, ki mu ne bi bilo treba slediti (pomanjkljivemu)predlogu za izdajo kaznovalnega naloga; sodišče pa vztraja, da bi prav državni tožilec moralpredlagati odvzem premoženjske koristi, česar pa ni storil.140Letno poročilo Varuha za leto 2012