letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

temeljnih svoboščinah. Državljanstvo je po naravi stvari v pristojnosti posamezne državein njenih predpisov. Države samostojno določajo sprejemne pogoje, ki lahko izražajo tudinjene posebne interese. Glede rednih in izrednih pogojev naturalizacije ni mogoče govoritio neenakopravnosti, saj gre po mnenju Varuha človekovih pravic RS (Varuh) za dvarazlična načina pridobitve državljanstva in dva različna pravna položaja, ki ju ne moremoenačiti. Lahko pa bi šlo za enakopravnost, če bi dve osebi različno obravnavali, čepravbi obe izpolnjevali pogoje za sprejem v državljanstvo. Ena izmed pobud se je nanašalana dolgotrajnost postopka sprejema v državljanstvo na Ministrstvu za notranje zadeve(MNZ). Obravnavali smo pobudo, v kateri sta partnerja, registrirana v istospolni skupnosti,zatrjevala, da pri sprejemu v državljanstvo nista obravnavana enako kot partnerja vheteroseksualni skupnosti. Za zadnje namreč Zakon o državljanstvu RS določa možnostpridobitve slovenskega državljanstva pod olajšanimi pogoji (glej primer št. 61).2.6 UPRAVNE ZADEVEŠtevilo obravnavanih pobud tujcev za ureditev statusa v Republiki Sloveniji je bilo 47, kar jeveč kot leta 2011. Tujci so se obračali na nas, da bi pridobili informacije o ureditvi statusa vnaši državi, in sicer o tem, kakšni so pogoji za pridobitev in podaljšanje dovoljenja za začasnoprebivanje ter dovoljenja za stalno prebivanje, pogoji za pridobitev vizuma za kratkoročnoin vizuma za dolgoročno prebivanje v naši državi ter drugo. Nekaj pobud se je nanašalo naneodgovarjanje MNZ in na dolgotrajnost postopkov pri urejanju statusa tujca (glej primeršt. 63). Obravnavali smo primer, v katerem je Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) dvakratrazveljavilo odločitev prvostopenjskega organa, Veleposlaništva Republike Slovenije vTeheranu. Šele po posredovanju Varuha človekovih pravic RS se je MZZ odločilo, da bo vzadevi samo vsebinsko odločilo (glej primer št. 58).Na področju mednarodne zaščite je bil v letu 2012 sprejet Zakon o spremembah indopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-C). Varuh ponavlja: Odprava brezplačnepravne pomoči za prosilce za mednarodno zaščito na prvi stopnji in preklic možnostivlaganja prošenj na veleposlaništvih Slovenije v tujini pomeni nižanje standardov in bo lahkovplivalo na kakovost postopkov. V zvezi s tem Varuh kritizira tudi Pravilnik o spremembahPravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, ki je bil prav tako sprejet v letu 2012in s katerim se višina finančne pomoči prosilcev za mednarodno zaščito znižuje, kar npr.pomeni, da prosilec za mednarodno zaščito, ki je iz utemeljenih razlogov (etnični, verski,rasni ...) razseljen na zasebni naslov, prejema finančno pomoč zgolj v višini polovice zneskadenarne socialne pomoči. Pred navedeno spremembo je takšen prosilec prejemal celotenznesek denarne socialne pomoči. Pri tem ne moremo govoriti o enakopravnem položajus prosilcem, ki je nastanjen v azilnem domu, kjer ima zagotovljeno brezplačno osnovnooskrbo. Že v lanskem poročilu smo pisali o dolgotrajnih postopkih odločanja o mednarodnizaščiti.Tudi letos ne moremo poročati o napredku na tem področju (glej primer št. 62). Enaizmed prejetih pobud se je nanašala na omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito naprostore Centra za tujce. Prosilec je gladovno stavkal. V zadevi je odločilo Vrhovno sodiščeRS, zato ni bilo pogojev za Varuhovo posredovanje. Dve pobudi sta se nanašali na težave priprevajalcih za določene jezike (paštu in turški jezik). Enemu izmed pobudnikov pri sprejetjuvloge niso zagotovili ustreznega prevajalca, saj je kot prevajalec sodeloval kar drugi prosilecza mednarodno zaščito. Kar nekaj pobud smo prejeli od »izbrisanih«. Večino pobudnikov sozanimali postopki na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednicSFRJ v Republiki Sloveniji (glej primer št. 63), prav tako pa tudi možnosti, ki jih imajo napodlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice pri uveljavljanju odškodnine zaradiizbrisa.166Letno poročilo Varuha za leto 2012