letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

ugotovili napredek na področju dokumentiranja in to, da v CT dokaj redno prihajata dvapsihiatra.Očitno je, da se tudi v CT pogosto napovedujejo gladovne stavke in da se dogajajo različneoblike samopoškodovanja oziroma poskusi samomora. To seveda niso prave poti zareševanje posameznih težav, vendar pa očitno kažejo na stisko, v kateri se znajdejo nekateritujci. Tovrstni primeri zato zahtevajo ustrezno obravnavo, predvsem pa strokoven in sočutenodnos vsega osebja CT.Implementacija Direktive o vračanju tujcevV Letnem poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2011 smo žeopozorili na potrebo po zagotovitvi učinkovitega sistema spremljanja prisilnega vračanjapo Direktivi 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 16. 12. 2008, o skupnihstandardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanovtretjih držav (Direktiva o vračanju).Na našo poizvedbo o napredku pri uresničevanju omenjene določbe oziroma o tem, kdoje organ, ki bo v Republiki Sloveniji izvajal naloge spremljanja, je MNZ sporočilo, da gre vvseh primerih »prisilnega vračanja« za postopek, ko je tujcu omejeno gibanje. Upoštevajočnavedeno in sklicujoč se na mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, je menilo, da je žezagotovljen prenos šestega odstavka 8. člena Direktive, saj gre dejansko za nadzor nadravnanjem ljudi, ki jim je v postopkih odvzeta prostost.Takšen odgovor MNZ nas je presenetil. Ne da bi se posebej opredeljevali do mnenja SlužbeVlade RS za zakonodajo, smo pripomnili, da Varuh sploh ni bil kakor koli vključen v prenosomenjene direktive v nacionalno zakonodajo, pri čemer se organ, ki je pripravljal novi Zakono tujcih (Uradni list RS, št. 50/2011), pri prenosu ni niti opredelil do šestega odstavka 8. členaDirektive. Opozorili smo, da je zagotovitev učinkovitega sistema za spremljanje vračanjaobveznost, ki jo mora izpolniti država članica. Znova smo tudi poudarili, da je ustavna vlogaVaruha, kot jo opredeljuje 159. člen Ustave RS, varovanje človekovih pravic in temeljnihsvoboščin posameznikov v razmerju do državnih organov, organov lokalne skupnosti innosilcev javnih pooblastil. Varuh v okviru svojih pristojnosti predvsem obravnava morebitnenepravilnosti, ko je nanje opozorjen (ko prejme pobudo za začetek postopka) ali jih mordasam zazna (v tem primeru gre za postopek na lastno pobudo), zato v okviru svojih pristojnostine more zagotavljati učinkovitega sistema za spremljanje prisilnega vračanja, kot tonalaga izpostavljena direktiva.V okviru svojih pristojnosti, zlasti v vlogi državnega preventivnega mehanizma, sicerVaruh že zdaj spremlja (tudi) postopke policistov (lahko tudi tiste, ki se nanašajo naodstranjevanje tujcev). Na krajih odvzema prostosti redno preverja ravnanje z ljudmi, ki jimje bila odvzeta prostost, da bi okrepili njihovo varstvo pred mučenjem in drugimi oblikamiokrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. Pri tem pa gre zaizvajanje pooblastil, ki so bila Varuhu naložena z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokolah Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim aliravnanju (Uradni list RS, št. 114/06, Mednarodne pogodbe, št. 20/06, MOPPM) in torej ne zizpostavljeno direktivo (ta je po svojem nastanku tudi poznejši pravni akt). Zgolj to, da lahkoVaruh v izvajanju pristojnosti in nalog državnega preventivnega mehanizma spremlja tudimorebitna prisilna vračanja tujcev, pa po našem mnenju samo po sebi še ne pomeni, da stem izpolnjuje tudi naloge iz direktive, ki državi članici jasno nalaga zagotovitev učinkovitegasistema spremljanja prisilnega vračanja tujcev.2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODELetno poročilo Varuha za leto 2012 71