letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Vlada je v odzivu na to priporočilo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo,navedla, da slovenski pravni sistem, ki izhaja iz kontinentalnega sistema odškodninskegaprava, postavlja v ospredje restitucijsko funkcijo odškodnine, in ne penalne funkcije. Navaja,da ni izrecnih normativnih ovir, da sodišča ne bi vsaj v delu v okviru pravične odmereodškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevale tudi kaznovalnega elementa oziromapenalne funkcije odškodnine, vendar ta ne sme prednjačiti. Vlada še meni, da bi posebnaureditev področja odškodnin, ki bi izrecno upoštevala penalno funkcijo in oškodovancu obuveljavljanju nepremoženjske škode zaradi posega v zasebnost priznavala odškodnino tudiiz tega naslova, pomenila neenakopravno obravnavanje z vidika (pre)ostalih oškodovancev,ki uveljavljajo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugih naslovov.Varuh meni, da ti pomisleki niso v celoti utemeljeni. Posegi v osebnostne pravice, storjeniz javno objavo, imajo v sodobnem svetu, prepletenem z informacijami, posebno velik vplivna integriteto in življenje posameznikov, zato menimo, da je na tem področju utemeljenodrugačno vrednotenje nepremoženjske škode. Tudi to bi bil lahko pomemben prispevek kzmanjševanju posegov v čast in dobro ime z javnimi objavami. Zato Varuh ponavlja svojepriporočilo.RTV Slovenija potrebuje preglednejši sistem odzivov na pobude, predloge in kritikeposlušalcev in gledalcev2.1 USTAVNE PRAVICEZ mnenjem, da je neka televizijska oddaja na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija)presegla vse meje dobrega okusa, se je pobudnik obrnil na Varuha človekovih pravic RS(Varuh). Pobudnik je menil, da je bilo sporočilo oddaje pristransko in da je postavljalo mejemed različno mislečimi državljani. Pobudnika smo seznanili, da se mora posameznik, kimeni, da so novinarji ali voditelji RTV Slovenija kršili »Poklicna merila in načela novinarskeetike v programih RTV Slovenija«, najprej obrniti na varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev(varuhinja PGP). Pobudnik je to tudi storil, vendar pa odgovora od RTV Slovenija tudi po 21dneh ni prejel, zato smo presodili, da so izpolnjeni pogoji za posredovanje Varuha v zadevi.V poizvedbi, naslovljeni na direktorja RTV Slovenija, nas je zanimalo, ali so pritožbopobudnika prejeli in ali lahko pričakuje odgovor. Ker so se na spletni strani RTV Slovenijapojavljale nejasne informacije o pritožbenem postopku gledalcev in poslušalcev, nas jezanimalo, v katerih primerih pritožbe obravnava Služba RTV Slovenija za stike z javnostjoin kdaj varuhinja PGP. Zanimalo nas je tudi, koliko pritožb gledalcev in poslušalcev je v letu2011 obravnavala varuhinja PGP in v koliko primerih so pritožniki prejeli njen odgovor.Direktor RTV Slovenija nam je posredoval odgovore varuhinje PGP. Izvedeli smo, da jevaruhinja PGP sicer prejela pritožbo pobudnika, vendar nanjo ni odgovorila, ker ni vsebovalaargumentov, v čem naj bi bile kršene njegove pravice in naj bi izražala »le subjektivnomnenje o preseganju dobrega okusa«. Pritožniki naj bi odgovor dobili, le če varuhinja PGPugotovi kršitev gledalčevih in poslušalčevih pravic. Varuhinja PGP je v letu 2011 obravnavala344 pritožb, vendar pa nima podatka o tem, koliko pritožnikov je prejelo njen odgovor. Vkonkretnem primeru pobudnika je varuhinja PGP pritožniku odgovorila šele po Varuhovemposredovanju.V ponovnem dopisu vodstvu RTV Slovenija smo opozorili, da subjektivnost pritožbe oziromanjena utemeljenost ne moreta biti merili za neodgovarjanje gledalcem. Varuh meni, da jevsaka pritožba gledalca nad vsebino programa RTV Slovenija že po definiciji subjektivna.Gledalec se ravno zaradi svoje subjektivne, osebne prizadetosti obrača na varuhinjo PGP.Prav tako po Varuhovem mnenju merilo za neodgovarjanje ne more biti presoja, ali grepri pritožbi za kršitev gledalčevih in poslušalčevih pravic. Kršitev se lahko ugotovi šele popreiskavi pritožbe. Menimo, da pritožnik upravičeno lahko pričakuje odgovor (z obrazložitvijo)tudi v primerih, kadar niso ugotovljene kršitve pravic.26Letno poročilo Varuha za leto 2012