letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

določa tri merila za izjemo od prostega dostopa (1. podatek se nanaša na osebo, ki nibila nosilka javne funkcije, 2. gre občutljivi osebni podatek in 3. podatki so bili pridobljenis kršenjem človekovih pravic). V obravnavanem primeru je Varuh ugotovil, da je Arhiv pripresoji, ali gre za izjemo od prostega dostopa, (samovoljno) dodal še četrto merilo, to je, dabi razkritje določenega občutljivega osebnega podatka posamezniku »lahko povzročilo večjoškodo«. Ugotovili smo še, da se je v medijih pojavila reprodukcija neke strani iz zadeve BBCLondon, čeprav Arhiv z nobenim izmed prosilcev za dostop do zadeve ni sklenil pogodbeo uporabi reprodukcije te strani, kot to predvideva tretji odstavek 63. člena ZVDAGA.Pobudnika smo seznanili z našimi ugotovitvami o utemeljenosti njegove pobude in ganapotili na uporabo ustreznih poti za rešitev njegove zadeve. Sum kršitev določb ZVDAGA,ki kot prekršek med drugim določa zlorabo zaupnega arhivskega gradiva, uporabo javnegaarhivskega gradiva v nedovoljene namene in objavo reprodukcij javnega arhivskega gradivabrez dovoljenja Arhiva, se lahko naznani Inšpektoratu za kulturo in medije. Glede domnevnihneupravičenih posegov medijev v njegove osebnostne pravice pa smo pobudnika napotili nauporabo sodne poti.Po objavi tega primera na spletni strani Varuha 12. julija 2012 se je konec avgusta 2012 naVaruha obrnila inšpektorica Inšpektorata RS za kulturo in medije (IRSKM) Ministrstva zaizobraževanje, znanost, kulturo in medije in zahtevala kopijo dokumentacije iz zadeve, ki jebila podlaga za ta primer. IRSKM je v zahtevi navedel, da kopijo dokumentacije potrebuje vpostopku inšpekcijskega nadzora zoper Arhiv RS zaradi domnevne kršitve 65. člena ZVDAGA.Pristojni namestnik varuhinje se je na podlagi tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Varuha,ki Varuhu ali namestniku Varuha daje pooblastilo, da ne glede na zaupnost postopka priVaruhu, ki ga določa 8. člen Zakona o Varuhu človekovih pravic, na utemeljeno pisno vlogodovoli vpogled v spis, odločil, da Inšpektoratu posreduje kopijo vseh dokumentov iz spisav primeru »Zloraba arhivskega gradiva«, razen tistih, ki nam jih je poslal pobudnik oziromaso nastali na podlagi pogovora z njim. Inšpektorat smo v spremnem dopisu prosili, da priravnanju z omenjenim gradivom upošteva zaupnost postopka pri Varuhu in nam posreduje(končne) ugotovitve iz tega inšpekcijskega postopka.2.1 USTAVNE PRAVICEKo smo pripravljali primere za objavo v tem letnem poročilu, smo želeli ugotoviti tudi, kakšneso bile ugotovitve inšpekcijskega postopka v tej zadevi, zato smo decembra 2012 na IRSKMnaslovili zahtevo, da nas seznani z izsledki inšpekcijskega postopka v tej zadevi.V odgovoru z dne 21. 1. 2013 IRSKM pojasnjuje, da navedeni postopek inšpekcijskeganadzora sodi med zahtevnejše postopke, da je zaradi ugotavljanja dejanskega stanja trebapridobiti veliko dokumentacije, zato ugotovitveni postopek še poteka, ustrezni ukrepi paše niso bili sprejeti. V postopku je bilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo inšport naprošeno k podaji neobvezujočega pravnega mnenja, in sicer za tolmačenje pojmanosilec javne funkcije iz člena 65/3 ZVDAGA in vloge arhivske komisije iz 65/4. člena,vendar ministrstvo mnenja ni posredovalo. Na podlagi razpoložljivih podatkov pa je pristojnainšpektorica doslej ugotovila, da je Arhiv RS pri dajanju arhivskega gradiva nekdanje Službedržavne varnosti v uporabo od sprejetja zakona izvajal različno prakso in da lahko razlogeza to najdemo tudi v neustrezni oziroma pomanjkljivi zakonodaji.ZVDAGA v tretjem odstavku 65. člena taksativno določa tri pogoje za izjemo od prostegadostopa do arhivskega gradiva nekdanje SDV: (1.) da gre za občutljive osebne podatke,ki se nanašajo (2.) na osebe, ki niso bile nosilka javnih funkcij, in (3.) da so bili podatkipridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako naj bi bilo sporno, daniti ZVDAGA niti Uredba o varstvu arhivskega in dokumentarnega arhiva ne opredeljujetapojma »nosilec javne funkcije« in pojma pridobivanje podatkov s kršitvijo človekovih pravic.Omenjeno določbo naj bi bilo po mnenju IRSKM v praksi težko izvajati tudi zaradi preširokedefinicije občutljivih osebnih podatkov, kot jo določa Zakon o varstvu osebnih podatkov,ki naj bi primarno urejal varstvo sodobnih osebnih podatkov, ne pa tudi historičnih. TakoLetno poročilo Varuha za leto 2012 35