letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Varuh je doslej res spodbujal takšno prakso organov, da so ti zavezani odgovoriti na vsakorazumno vlogo, s katero vlagatelj uveljavlja svoje pravice in pravno zavarovane interese,ne glede na morebitno njegovo zmotno prepričanje, da gre za zadevo v njegovi pristojnosti(torej smo takšno ravnanje povezovali predvsem s prejetimi »razumnimi« vlogami). Vendarpa je šlo naše stališče v obravnavani zadevi korak naprej. Če državni organ vlagateljapušča brez odgovora in mu ne pojasni svoje odločitve o vsaki prejeti vlogi vsaj s prvim(enim) odgovorom, je to lahko v nasprotju z načeli dobrega upravljanja. Vlagatelja puščav negotovosti. Ta ne ve za presojo organa (ki je lahko tudi napačna) o tem, da vloga neizpolnjuje pogojev za obravnavanje. V tožilski praksi bi to pomenilo, da je po presoji tožilstvabrez vsebine in nerazumljiva. Vlagatelj pač ne more vedeti za prakso tožilstva (ali drugegadržavnega organa), da se zadeva lahko zaključi tudi brez pošiljanja odgovora na vlogo (če toni izrecno urejeno v aktih). Zato Varuh meni, da je (prvi) odgovor treba poslati vlagatelju tudipo načelu dobrega poslovanja in zaradi vljudnosti, čeprav sporoča le, da vsebina pisanjane utemeljuje ukrepanja tožilstva ali pa, da je prejeto pisanje brez vsebine in nerazumljivo.Presodili smo, da sprememba obstoječe tožilske prakse v drugačno, do državljanov prijaznejšeodzivanje – da bi torej vsak vlagatelj, ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera,prejel vsaj (prvi) odgovor na svoje pisanje, za Vrhovno državno tožilstvo RS ne bi smela bitiposebna dodatna delovna obremenitev. Pri tem se sklicujemo tudi na podatek, da je bilo vletu 2010 pisanj, kakršni sta vlogi pobudnika, le 38.2.4 PRAVOSODJEV odzivu na to naše posredovanje je VDT menilo, da praksa državnega tožilstva ne odstopaod našega (dopolnjenega) mnenja. Glede na vsebino in razumnost pisanja, vlagateljinamreč vedno prejmejo ustrezen odgovor, kadar iz vsebine izhaja, da bi bila povratnainformacija državnega tožilstva lahko za vlagatelja uporabna ali koristna pri morebitnemuveljavljanju njegovih pravic in pravno zavarovanih interesov. Samo takrat, kadar vsebinapisanja očitno ne utemeljuje odziva ali nadaljnjega ukrepanja pristojnega državnega tožilcaali pa je pisanje brez vsebine in nerazumljivo, državni tožilec zaključi zadevo brez pošiljanjaodgovora vlagatelju.VDT je tudi pripomnilo, da državni tožilci z odgovarjanjem na vloge različnih vlagateljevupoštevajo načelo dobrega poslovanja in vljudnosti. To ne velja zgolj za državne tožilceVDT, ampak tudi za vse druge državne tožilce v RS. Ob tem smo z zadovoljstvom sprejelisporočilo, da VTD spodbuja ravnanje, da prejme vlagatelj, ob upoštevanju okoliščin vsakegakonkretnega primera, odgovor na svoje pisanje.Neplačilo (že obračunanih) prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje je lahkotudi kaznivo dejanjeNa podlagi medijskih objav v zvezi z neplačevanjem (že obračunanih) premij dodatnegazdravstvenega zavarovanja delavcem v primeru večjega gradbenega podjetja je Varuhčlovekovih pravic RS (Varuh) na sum očitne zlorabe pravic delavcev opozoril Državnotožilstvo. Hkrati je želel preveriti, ali je zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganjapo uradni dolžnosti, Državno tožilstvo v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili morda žeukrepalo in kako.Specializirano državno tožilstvo RS (SDT) je sporočilo, da kazenske ovadbe, ki bi senanašala na prilastitev sredstev zdravstvenega zavarovanja, še ni nihče vložil. Kljub temupa je zagotovilo, da bodo v okviru preiskovanja kaznivih dejanj, ki že poteka, preiskani tudisumi neplačevanja prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje. Pojasnilo je tudi, dapreiskovanje očitanih ravnanj izvaja policija, ko pa bo tožilstvo prejelo ovadbo, bo o njej tudiodločilo.Varuh s takšnim pojasnilom SDT ni bil povsem zadovoljen. Ukrepanje državnega tožilcanamreč ni vezano zgolj na prejem kazenske ovadbe. Tako lahko državni tožilec na podlagiLetno poročilo Varuha za leto 2012 119