letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Sistem spremljanja prisilnega vračanja tujcev tudi sicer ne sme pomeniti le možnosti nadzorazakonitosti in pravilnosti posameznega postopka, temveč obsega še precej drugih nalog, kijih je treba izvajati stalno, kar vse zahteva tudi ustrezno zakonsko podlago. Občasninadzor, ki ga za zdaj izvaja Varuh, teh zahtev ne izpolnjuje, zato bomo tudi morebitne primereprisilnih vračanj spremljali le po svojih pristojnostih in nalogah državnega preventivnegamehanizma oziroma Varuha.Ker očitno Republika Slovenija še ni izpolnila obveznosti, ki ji jo nalaga direktiva v šestemodstavku 8. člena, smo predlagali, da MNZ, ki sicer skrbi za zakonodajo na področju tujcev,čim prej sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev te obveznosti. Kot mogočo rešitevprenosa omenjene direktive v našo zakonodajo vidimo v kakšni izmed nevladnih organizacij,ki se že ukvarja s pravnim varstvom tujcev (na primer Pravno-informacijski center nevladnihorganizacij - PIC), kot je to očitno že praksa v nekaterih državah EU (tudi po naših podatkihtakšen monitoring na primer v Estoniji opravlja njihov Rdeči križ).MNZ je sporočilo, da se s predlaganim strinja in da je Direktoratu za upravno notranje zadeve,migracije in naturalizacijo, ki skrbi za tujsko zakonodajo, predlagalo ustrezno normativnoureditev omenjenega instituta. MNZ je tudi pojasnilo, da se predlog za spremembo Zakonao tujcih že pripravlja in naj bi bil predvidoma uveljavljen do konca leta 2012. Ta napoved žaldo konca leta 2012 ni bila uresničena. Varuh zato na podlagi obvestil MNZ pričakuje, da sebo vendarle kmalu začel izvajati šesti odstavek 8. člena Direktive o vračanju.2.3.3 Osebe z duševnimi motnjami in osebe v socialnovarstvenih zavodihNa področju, ki se nanaša na odvzeto svobodo gibanja zaradi duševne motnje ali bolezni, smoobravnavali približno enako število pobud. Tako se je 20 zadev nanašalo na omejitve gibanjav psihiatričnih bolnišnicah (leto prej 23), na področju oseb v socialnovarstvenih zavodih pasmo obravnavali osem pobud (tako kot leto prej). Te ustanove smo še naprej obiskovali vvlogi DPM (o tem več v posebnem poročilu DPM).Tudi tokrat je bila večina pobud povezana z Zakonom o duševnem zdravju (ZDZdr), oziroma ssprejemom na zdravljenje brez privolitve, oziroma s sprejemom ter odpustom osebe v varovanioddelek socialnovarstvenega zavoda. Poleg pobud prizadetih oseb in njihovih svojcev smoobravnavali tudi pobude izvajalcev psihiatričnega zdravljenja in socialnovarstvenih storitev inprogramov. Zlasti zadnje so odpirale sistemska vprašanja o obstoječi ureditvi tega področja,ki ga izpostavljamo v nadaljevanju.2.3 OMEJITEV OSEBNE SVOBODENavedbe pobudnikov smo preverjali s poizvedbami in jih nato seznanjali s svojimi ugotovitvamioziroma jim pojasnjevali postopke sprejema na zdravljenje ter odgovarjali na njihovavprašanja. Varuh seveda ne more vsebinsko presojati odločitev zdravnikov ali sodišča otem, ali so v nekem primeru izpolnjeni pogoji za zadržanje osebe na oddelku pod posebnimnadzorom (OPN) ali ne, lahko pa zadevo obravnava takrat, kadar npr. oseba zatrjuje, da je vpsihiatrični bolnišnici pridržana brez pravne podlage ali pa, da so ji bile kršene pravice in da jeizrabila (pravne) možnosti za odpravo morebitnih kršitev. Poleg sodnega nadzora, ki ga v tehprimerih določa ZDZdr, ima oseba, ki je sprejeta v OPN, pravico tudi do t. i. zastopnika pravicoseb na področju duševnega zdravja. Ta zastopnik varuje pravice, interese in koristi osebe,npr. tako, da jo informira o drugih pravicah po ZDZdr, ki jih ima oseba, sprejeta v OPN, in daji svetuje pri uveljavljanju teh pravic.Večjih nepravilnosti na tem področju nismo odkrili, zato med predstavljenimi primeri neizpostavljamo nobene izmed obravnavanih zadev. Izjema je primer, ki se nanaša na uporaboposebnega varovalnega ukrepa (PVU) v eni izmed psihiatričnih bolnišnic, vendar obravnavanjete zadeve v letu 2012 še ni bilo končano. Prav tako tudi še nismo končali obravnavati zadeve,ki se nanaša na smrt osebe med hospitalizacijo v eni izmed psihiatričnih bolnišnic.72Letno poročilo Varuha za leto 2012