letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Pobudnik tako vendarle ni bil obveščen, da lahko uveljavlja svoj premoženjskopravni zahtevekv pravdi v najkrajšem možnem času od nastopa pravnomočnosti sklepa, kot je najprejsporočilo sodišče. Pobudo smo zato imeli za utemeljeno. Po Varuhovem mnenju bi moralosodišče v tem in podobnih primerih, ko oškodovanec zaradi mladoletnosti obdolženca ni bilseznanjen s potekom kazenskega postopka,v razmerju do oškodovanca ravnati skrbneje.Tako bi ga moralo obvestiti o tem, da lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v pravditakoj, ko je nastopila pravnomočnost sklepa, in ne šele več mesecev pozneje, še posebejzato, ker lahko odškodninska terjatev tudi zastara. 6.3-34/20112.4 PRAVOSODJE34. Odločanje v razumnem roku na Vrhovnem sodišču RSPobudnik je izpostavil časovni vidik pri odločanju Vrhovnega sodišča RS o reviziji, saj je bilata vložena že pred več kot tremi leti, odločitve pa še vedno ni. Menil je, da je razumni rok zaodločitev že zdavnaj potekel in da so s tako dolgotrajnim sodnim odločanjem kršene njegovetemeljne človekove pravice.Vrhovno sodišče RS nam je pojasnilo, da je revizijo prejelo marca 2009, zadeva se vodipod opr. št. ll Ips 180/2009 in ob Varuhovi poizvedbi še ni bila obravnavana. Ker je Vrhovnosodišče RS obravnavalo še posamezne zadeve iz leta 2008, smo pobudniku tako lahko zgoljsporočili, da bo na odločitev o njegovi reviziji moral še počakati.Čeprav gre za odločanje o izrednem pravnem sredstvu (katerega namen je tudi v zagotavljanjuenotnosti pravnega reda oziroma enotni uporabi zakona), je primarni namen tega pravnegasredstva z vidika stranke v zagotovitvi pravilne in zakonite odločbe v konkretnem sporu. Zatoje v interesu stranke, da je (tudi) o reviziji odločeno hitro in brez nepotrebnega odlašanja. Toje tudi razlog, zaradi katerega smo to pobudo šteli za utemeljeno. 6.8-1/201235. Nov rok za (prostovoljen) nastop kazni zapora v času, ko je postopek prisilneprivedbe že potekalVaruha človekovih pravic RS (Varuh) je pobudnik obvestil, da je bil na prestajanje kaznizapora prisilno priveden, čeprav je na dan privedbe prejel nov poziv istega sodišča, napodlagi katerega bi moral nastopiti prestajanje kazni zapora, izrečene v istem kazenskempostopku, šele naslednji mesec. Pobudnik je zato menil, da je bil na prestajanje kazni prisilnopriveden nezakonito.Na Varuhovo poizvedbo je sodišče sporočilo, da je bil pobudnik pozvan na nastop zapornekazni. Izvršitev kazni je bila pozneje na prošnjo pobudnika odložena za tri mesece. Ker tapo izteku odložilnega roka kazni zapora ni nastopil, je sodišče odredilo njegovo prevedbo naprestajanje kazni, ki je bila po več poskusih tudi izvedena. V tem času se je z novo sodbo vpostopku neprave obnove odpravilo dvojno vštevanje kazni. Ta sodba pa je imela vpliv zgoljna dolžino prestajanja kazni, zato je bil, kot je pojasnilo sodišče, drugi poziv za nastop kaznizapora pobudniku poslan pomotoma.Na podlagi prejetih pojasnil sodišča ni bilo mogoče sklepati, da je bil pobudnik na prestajanjekazni priveden nezakonito. Rok za prostovoljni nastop kazni zapora je v njegovem primeruže potekel in izdana je bila odredba za njegov privod, ki nikoli ni bila preklicana (ta je bila poveč neuspelih poskusih končno tudi realizirana). Ne gre pa prezreti, da je sodišče s pomotnoizdajo drugega poziva na prestajanje kazni zapora pobudniku vzbudilo (zmotno) upanje, dabo lahko ponovno zaprosil za odložitev izvršitve kazni. Povzročilo pa je tudi nemalo zmedeob realizaciji privedbe pobudnika na prestajanje kazni zapora. Z objavo tega primera želiVaruh opozoriti na vso potrebno skrbnost pri opravljanju sodniške funkcije, da se tovrstenprimer ne bi več ponovil. 6.3-40/2012Letno poročilo Varuha za leto 2012 133