letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine, je za to odgovorna država,ki se te svoje odgovornosti ne more razbremeniti z izgovorom, da je za določeno področjeizključno pristojna samoupravna lokalna skupnost, še zlasti ne v primerih, kadar lokalnaskupnost svojih pristojnosti ne izvaja in s tem povzroča kršitev človekovih pravic in temeljnihsvoboščin.Nadalje, vlada ima za urejanje prostorske problematike v romskih naseljih tudi izrecnozakonsko podlago v tretjem odstavku 5. člena ZRomS-1. Odgovornost države zauresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja tudi iz mednarodnopravnihobveznosti Republike Slovenije kot podpisnice številnih dokumentov o spoštovanju človekovihpravic in temeljnih svoboščin. Navsezadnje država posega v zadeve iz pristojnosti občin vštevilnih drugih primerih, na primer pri gradnji infrastrukturnih objektov.Glede na navedeno znova in odločno zavračamo argument predstavnikov izvršilne vejeoblasti, češ da so za odpravo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin prebivalcevromskih naselij in njihove okolice odgovorne le občine in da država na tem področju nimapristojnost ukrepati.Spremembe v sestavi Sveta romske skupnosti RS so nujneV zvezi s sestavo Sveta romske skupnosti RS (Svet) je Varuh že v začetku leta 2010Ustavnemu sodišču RS posredoval zahtevo za oceno ustavnosti 10. člena Zakona o romskiskupnosti v RS (ZRomS-1), ki določa sestavo Sveta. Po Varuhovem mnenju trenutna sestavaSveta ne odseva vse pestrosti romske skupnosti. Privilegiran položaj znotraj Sveta imaZveza romske skupnosti, ki imenuje kar dve tretjini članov Sveta, v njem pa ni predstavnikovdolenjskih Romov, t. i. priseljenih Romov, Sintov in drugih. Ustavno sodišče ni ugotoviloneustavnosti sporne določbe, je pa napotilo Varuha, naj v skladu s svojimi pristojnostmipredlaga vladi in državnemu zboru spremembo izpodbijane določbe. Priporočilo o nujnostispremembe določbe o sestavi Sveta je Varuh zapisal že v letno poročilo za leto 2010 (stran62), vendar pa tudi v letu 2012 vlada še ni predlagala spremembe spornega člena.2.2 DISKRIMINACIJAPo poročanju medijev je iz Zveze Romov Slovenije v letu 2012 izstopilo še Romskodruštvo Romani, ker v vodstvu Sveta ni več predstavnikov dolenjskih Romov. Glede naugotovitve Varuha v Posebnem poročilu, da so prav v jugovzhodni Sloveniji največje težavepri vključevanju romske skupnosti v slovensko družbo, je odsotnost dolenjskih Romov vvodstvu Sveta za Varuha še posebej skrb vzbujajoča.Iz odzivnega poročila vlade na naše poročilo za leto 2011 je razvidno pričakovanje vlade,da bo spremembe zakona najprej predlagala romska skupnost sama. Na podlagi pogovorovz različnimi predstavniki romske skupnosti Varuh ugotavlja, da imajo glede tega vprašanjapredstavniki romske skupnosti različne poglede; nekaterim obstoječe stanje tudi povsemustreza, zato je nerealno pričakovati, da bo romska skupnost lahko sama oblikovala enotenpredlog. Glede na navedeno Varuh predlaga, da spremembe zakona v delu, ki se nanaša nasestavo Sveta, čim prej predlaga Vlada RS in o tem organizira razpravo z reprezentativnimipredstavniki romske skupnosti v RS.Ugotavljanje pripadnosti romski skupnostiNa Varuha se je obrnil pobudnik, ki je moral na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZZ) spotrdilom Zveze Romov Slovenije (ZRS) dokazovati pripadnost romski skupnosti. Pobudnik,ki se je želel vključiti v program javnih del pod ciljno skupino Romi, je menil, da takšnapraksa ZRSZZ pomeni neenako obravnavo drugih romskih organizacij, ki so po pravnoorganizacijskiobliki in drugih odnosih z državo (npr. financiranje) v enakem razmerju kotZRS. Pobudnik je odprl tudi vprašanje, ali za pripadnost določeni (narodni) skupnosti nemarani dovolj le posameznikova izjava o tem, da ji pripada.52Letno poročilo Varuha za leto 2012