letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Pobudnikom smo večinoma posredovali pojasnila o pravicah, ki jih imajo in o možnostinjihovega uveljavljanja pred pristojnimi organi. Varuh namreč ne more, kot pričakujejo številnipobudniki, spreminjati odločitev pristojnih organov, doseči spregled posameznih obveznostiali različno obravnavo posameznikov le zato, ker so se obrnili na Varuha. Med izbranimiprimeri opisujemo nekaj značilnih zadev na tem področju.Pobude glede izvajanja dimnikarske službeŠe vedno prejemamo razmeroma veliko pobud glede izvajanja dimnikarske službe.Nekateri se ne strinjajo s sistemsko ureditvijo na tem področju, drugi se pritožujejo zoperstoritve posameznih izvajalcev dimnikarske službe. Pobudnikom, ki so se pritoževalizoper izvajalce dimnikarske službe, smo pojasnili, da se ti morajo na pritožbo uporabnikaodzvati v 14 dneh po njenem prejemu. Če uporabnik dimnikarskih storitev ni zadovoljen zodzivom koncesionarja na svojo pritožbo ali z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevanepomanjkljivosti opravljene storitve, pa lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja,od prejema odgovora koncesionarja ali od ravnanja koncesionarja glede odprave zatrjevanepomanjkljivosti opravljene storitve vloži na Ministrstvo za okolje in prostor zahtevo, najkoncesionarju naloži ustrezno ravnanje.Ministrstvo za okolje in prostor nam je že v letu 2009 obljubilo določene ukrepe na področjuizvajanja dimnikarske službe, med drugim spremembo podzakonskih predpisov, povečaninšpekcijski in strokovni nadzor nad izvajalci dimnikarske službe in večje informiranjeuporabnikov storitev dimnikarske službe ipd. Tudi vlada je v letu 2010 sprejela dopolnjenSklep o ceniku dimnikarskih storitev. Vendar predvsem na podlagi pobud nezadovoljnihuporabnikov in tudi izvajalcev na tem področju ugotavljamo, da to očitno ni dovolj in da bipristojna ministrstva morala temu področju nameniti večjo pozornost. Predvsem bi bilo trebaokrepiti inšpekcijski nadzor nad koncesionarji.Pravica do vode je univerzalna človekova pravicaVaruh človekovih pravic RS (Varuh) je tudi v letu 2012 obravnaval problematiko zagotavljanjapravice do vode v povezavi z ustavitvijo dobave vode zaradi neplačila stroškov za njenodobavo.Pravica do pitne vode je univerzalna človekova pravica in brez nje ni mogoče zagotovitištevilnih drugih temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in človekovegadostojanstva ter pravico do zdravega življenjskega okolja. To je razvidno zlasti iz dokumentovin dejavnosti Organizacije združenih narodov.2.8 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBEObveznost države oziroma lokalne skupnosti je, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo spitno vodo pod določenimi pogoji, tudi tako, da oskrbo s pitno vodo zagotavlja po določeniceni. Sprejeti predpisi na državni ravni (Zakon o varstvu okolja in Pravilnik o oskrbi s pitnovodo) ne urejajo ustavitve oskrbe s pitno vodo v primeru neplačila tovrstnih storitev. Kerje oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska služba varstva okolja, je urejanjevprašanja ustavitve oskrbe s pitno vodo prepuščeno samostojnemu urejanju na lokalni ̶občinski ravni. Zato se v tej zvezi na načelni ravni postavlja vprašanje, ali je normativno intudi različno urejanje oskrbe s pitno vodo, zlasti še določanje pogojev za ustavitev dobavepitne vode le na lokalni ravni, primerno in v skladu z načelom socialne države iz 2. členaUstave RS, saj v praksi občine ustavitev oskrbe s pitno vodo urejajo različno. Zaradi naravepravice do vode kot temeljne človekove pravice menimo, da njeno urejanje in še posebejposegi v to pravico zahtevajo ustrezne zakonodajne rešitve na državni ravni. Takšno stališčesmo, sicer v okviru obravnave romske problematike, zapisali tudi v Rednem letnem poročiluVaruha za leto 2011 in v Posebnem poročilu o bivanjskih razmerah Romov na območjujugovzhodne Slovenije.198Letno poročilo Varuha za leto 2012