letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

drugega, tretjega oziroma naslednje otroke ne plačujejo. Takšen sistem se pobudnici zdikrivičen, saj sama plačuje vrtec za enega otroka, in to v precej visokem znesku. Pobudnicaje s svojim problemom vsekakor odprla širše vprašanje različne obravnave družine z enimotrokom v primerjavi z družino z več otroki (glej primer št. 74).Prejeli smo pobudo, ki se je nanašala na nestrinjanje s predlaganimi spremembami Zakonao vrtcih (ZVrt), s katero je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ)nameravalo spremeniti standarde in normative v vrtcih. Od nameravane spremembe jeMIZKŠ odstopilo. Zaradi občutljivosti napovedanih sprememb, ki sicer niso bile sprejete,Varuh človekovih pravic RS (Varuh) poudarja, da potrebno zmanjšanje finančne porabenikakor ne more biti opravičilo za spremembe normativov v vrtcih. Vrtci morajo ohranjati nele funkcijo varstva otrok, temveč tudi funkcijo vzgoje in izobraževanja.Sicer pa je na področje predšolske vzgoje v letu 2012 precej zarezal Zakon za uravnoteženjejavnih financ (ZUJF). Ta je namreč odpravil brezplačen vrtec za drugega otroka ter znižanjeplačilnega razreda za starejšega otroka.2.6 UPRAVNE ZADEVEZUJF je z novim členom ZVrt uvedel pravno podlago za sofinanciranje varuhov predšolskihotrok. Zagotavljajo se namreč sredstva za sofinanciranje plačil staršev predšolskih otrok,ki niso bili vključeni v javni vrtec in so bili uvrščeni na čakalni seznam. Sredstva zagotavljaobčina stalnega prebivališča staršev oziroma otrok, podrobnosti se določijo v pogodbi, kijo skleneta občina in varuh. Z navedenim določilom ZVrt položaj varuhov predšolskih otrokne bo prepuščen več iznajdljivost posameznih občin, ampak se povsod zagotavlja njihovaenaka obravnava.Tudi s področja osnovnega šolstva smo obravnavali manj pobud kot prejšnje leto. Iz prejetepobude smo ugotovili težave pri prepisu učenca na drugo šolo oziroma pri premestitvi napodružnično šolo. Ena pritožba pa se je nanašala na pravico staršev do izbire šole. V tehpobudah nismo ugotovili morebitne zakonske kršitve pravic posameznikov. Vsem pobudamje bila skupna želja po lastni odločitvi glede izbire šole, in ne birokratsko vpisovanje otrokglede na pripadajoči šolski okoliš. Tudi letos smo obravnavali primer neprimernega odnosaučiteljice do učenca (glej primer št. 75), prav tako pa tudi pobude, v katerih so nas učiteljispraševali, kako se zaščititi pred nasilnim vedenjem staršev učencev.Področje srednjih šol je v letu 2012 zaznamovalo naslednje: predvideno združevanje srednjihšol, zmanjšanje števila vpisnih mest v nekaterih programih oziroma nekaterih srednjih šolah,krčenje finančnih sredstev za učila, učne pripomočke in izobraževanje učiteljev. Obravnaveteh pobud sicer še nismo končali, vendar pa se kljub temu ne moremo znebiti občutka, da je vnavedenih primerih prišlo do samovoljnega in arbitrarnega združevanja šol, da reorganizacijani bila podprta z ustreznimi analizami in da vanjo ni bila vključena vsa zainteresirana javnost.Ob velikem odporu pedagoškega osebja, staršev, učencev in drugih bo pozitivne uspehe težjedoseči. Omenimo naj še pobudo, ki jo pravzaprav obravnavamo že od leta 2009 in v kateri seukvarjamo z odnosom države do izobraževanja v revnejših slovenskih pokrajinah, v Podravjuin Pomurju, ter opozarjamo na njihovo zapostavljenost. MIZKŠ nam je v pojasnilih navajalosistemske rešitve za dostopnost in enakopravnost učencev in dijakov, in sicer: normativnodoločeno število učencev oziroma dijakov na oddelek (oddelki v srednjih šolah so manjši kotdrugje v Sloveniji, šolska mreža, ki omogoča dostopnost do izobraževanja (poleg osnovnih šolv pomurski regiji deluje osem srednjih šol, na katerih se izvaja 40 programov), višji prostorskistandard (nova šola v Lendavi) in dodatna učna pomoč za učence s primanjkljajem naposameznem področju. Nadalje je MIZKŠ navedlo, da srednje šole ni mogoče ustanoviti vvseh krajih, da pa se zato ustanavljajo dijaški domovi, ki dijakom omogočajo prebivanje inšolanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Za doseganje boljših uspehov pa bi bile potrebneše širše spremembe na družbeni in gospodarski ravni, saj se na podlagi analiz ugotavlja, dana boljši učni uspeh otrok vplivata materina izobrazba in družbenoekonomski položaj družine.170Letno poročilo Varuha za leto 2012