letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Iz prakse, ki smo jo zasledili med obravnavo pobud, izhaja, da pri odločanju o tem vprašanjuni dovolj, da upravičenec zatrjuje, da z nikomer ne živi v življenjski skupnosti, temveč morapraviloma svoje trditve dokazovati s pričami. Navedeno lahko za marsikoga pomeni prehudposeg v njegovo dostojanstvo, posamezniki pa iz različnih razlogov tudi lahko sploh nimajoprič svojega intimnega življenja. Menimo, da bi pri dokazovanju, da takšna zakonska domnevani resnična, morali nujno upoštevati že zgolj izjavo strank, brez dodatnega dokazovanja spričami ali na druge načine. Ko bi stranka tako izjavo podala, bi se moralo na državo prenestidokazno breme dokazovanja, da izjava strank ni resnična.MDDSZ je pojasnilo, da se je po uveljavitvi te ureditve pojavila določena razbremenitevcentrov za socialno delo, veliko družin, ki so bile prej enostarševske, pa se je zdaj izreklo zadvostarševske. Menijo tudi, da takšna ureditev ne pomeni prehudega posega v dostojanstvoposameznikov. MDDSZ se z našimi stališči v ničemer ne strinja in ne namerava spreminjatiureditve.2.13 SOCIALNE ZADEVEVštevanje preživnine za otroka v prihodke družineDoločbi četrtih odstavkov 12. členov ZUPJS in Zakona o socialno varstvenih prejemkih(ZSVarPre) opredeljujeta, da se med prihodke družine všteva tudi preživnina do višineminimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke,če ne bi imela drugih dohodkov.Menimo, da je ta ureditev problematična predvsem pri socialno najšibkejših družinah inpomeni tudi poseg v pravice otrok.Preživnina za mladoletnega otroka se praviloma določa v sodnih postopkih v primerurazpada življenjske skupnosti staršev. Ob sodnem določanju višine preživnine se upoštevajootrokove potrebe in zmožnosti obeh staršev. Vsak od staršev bi moral prispevati svoj del kpreživljanju otroka.V primerih, ko otrok živi s staršem brez prihodkov, je lahko edini prihodek družine preživnina,ki jo za otrokovo preživljanje plačuje drugi od staršev. Takšna preživnina tako ni večnamenjena zagotavljanju otrokovih potreb, temveč mora s to preživnino mladoletni otrokpreživljati še enega od staršev, čeprav bi ta drugi od staršev moral prispevati svoj delež kpreživljanju otroka.Še posebej nenavadna se nam zdi zakonska ureditev, po kateri se v družinske prihodkevšteva le preživnina do minimalnega dohodka, ne pa tudi morebitni višji del preživnine.V pogovoru s predstavniki Direktorata za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino insocialne zadeve smo prejeli pojasnilo, da je preživnina v višini do minimalnega dohodkanamenjena preživljanju in zato spada v dohodke družine, preživnina, ki presega minimalnidohodek, pa je namenjena zagotavljanju otrokovih potreb po luksuzu in je zato ne moremovštevati v prihodke družine. Takšno stališče se zdi cinično in ga je mogoče razumeti tako, damora otrok z nizko preživnino preživljati tudi svoje družinske člane z nizkimi prihodki, medtemko morebitna visoka preživnina otroka družinskih članov ne zadeva. Veljavna ureditev po enistrani nekaterim otrokom priznava pravico do luksuza, drugim otrokom pa odreka pravico doosnovnega človeškega dostojanstva.Takšna logika je po našem mnenju nesprejemljiva in v nasprotju z načelom pravičnosti.Menimo, da bi ravno z obratno rešitvijo lahko ureditev šteli za sprejemljivo – preživnina dovišine minimalnega dohodka bi morala biti namenjena izključno potrebam otroka in ne bismela biti upoštevana med prihodke družine. Če bi imel posamezni otrok preživnino višjo odtega, pa bi bilo morebiti mogoče šteti ta presežek za prihodek celotne družine. Zavedamo se,da bi takšna sprememba imela negativne finančne učinke za proračun, saj je v državi izjemnomalo preživnin, ki presegajo minimalni dohodek in so večinoma preživnine pod to mejo.Letno poročilo Varuha za leto 2012 247