letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

1. UGOTOVITVE, MNENJA IN PREDLOGI VARUHINJEV svojem uvodu želim posebej izpostaviti ustavno opredelitev, da je Slovenija pravna insocialna država. Vendar Varuh nenehno opaža, da se pojavlja čedalje več kršitev temeljnihčlovekovih pravic, tudi pravice do človekovega dostojanstva. Zakoni, ki so sprejeti po hitrempostopku, tudi zaradi varčevalne vneme, in kršijo celo mednarodne obveze države, so pogostonedodelani. Poprava krivic prek pritožbenih poti ali celo ustavnega sodišča je za državo dragopočetje. To potrjujejo posledice razveljavitve 143. člena ZUJF na Ustavnem sodišču in šenekateri vnaprej nedodelani ukrepi politike, s katerimi se za državo povsod iščejo prihranki.Nova ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, veljavna od 1. 1. 2012, je tako zlastinajšibkejšim prinesla veliko žalosti, travm, zmanjševanja obsega njihovih pravic in zategovanjazanje že povsem zategnjenega pasu. Seveda pri tem ne moremo mimo osnovne želje državein njenih institucij, da bi prekinila tok zlorab tistih, ki jih to ni sram početi in bodo še naprej iskaliluknje v zakonodaji in stranpoti.Skrb vzbuja tudi položaj otrok, saj nepotrditev Družinskega zakonika na referendumu neprinaša za državo nujne ureditve rejništva, katerega urejanje bi prešlo na sodišča, prepotrebnihposvojitev, nedopustnosti telesnega kaznovanja otrok, ureditve zagovornika otrok in šemarsičesa. Tu so še preživnine, pri čemer poskuša Javni jamstveni in preživninski skladpomagati tisočim otrokom, ki jim starši ne morejo ali nočejo plačati. A dolgotrajna pot iskanjapoti do izvršb in dokazovanja kaznivih dejanj je za marsikoga preobremenjujoča, predolga, zazavezance pa ni popolnega inšpekcijskega nadzora, ki bi dosledno preprečeval delo na črno,plačila na roke in s tem pogosto povezano neplačevanje preživnin.Otroci so v številnih pravdnih postopkih, ki sledijo razhodom staršev, kot tržno blago, saj si jihstarši podajajo in celo trgajo iz rok. Na sodnih poteh so mnoge prepreke v obliki težav z izvedenciin dolgimi čakanji na mnenja. Pogoste so zlorabe in kazenski ter pravdni postopki, ki jim ob zelo»zavzetih« starših ni videti konca. Če in ko se končajo, običajno celo na Evropskem sodiščuza človekove pravice, pa odškodnina ne odtehta zamujenih ur, mesecev, let, ki so jih moralidoživljati otroci v obliki stalnih bojev in posledic, ki so lahko zelo hude. Pravne poti – da, zakonjih omogoča, a kaj, ko se lahko nerazumno vlečejo in država na koncu celo za dolgotrajnostpostopkov plačuje visoke kazni oziroma odškodnine, pogosto pa bi te morali naprtiti celo tistim,ki so v intenzivnem iskanju svoje pravice te poti povsem namerno podaljševali.Varuh je že pred osmimi leti začel projekt Zagovornik – glas otroka. Temeljni cilj projektaje bil in ostaja okrepiti otroka z zagovornikom takrat, ko je to potrebno, ko ga starši nemorejo ali ne zmorejo ustrezno zastopati v vseh postopkih pred institucijami, ko se odloča ovprašanjih, pomembnih zanj. Zadovoljna sem, da imamo v okviru projekta že 88 usposobljenihzagovornic in zagovornikov, postavljenih že 250 otrokom. In prav ti otroci pozitivno ocenjujejodelo zagovornikov. Sama sem pri projektu bila ena od babic pri porodu. Prepričana sem, dabo obravnava Posebnega poročila Varuha o projektu Zagovornik – glas otroka, ki ga je vDržavni zbor RS poslala še tedanja varuhinja dr. Zdenka Čebašek - Travnik, potrdila nujnostnadaljnjega razvoja projekta ter podprla njegovo institucionalizacijo in neodvisno delovanje vkorist vseh otrok v Sloveniji, ki tovrstno podporo nujno potrebujejo.Tu je še kategorija otrok in odraslih s posebnimi potrebami, ki kar kliče po dopolnitvah sedanjeurejenosti: zgodnji obravnavi za otroke s posebnimi potrebami, inkluzivni obliki vzgoje inizobraževanja, šolanja, možnosti izvajanja programov z nižjim izobrazbenim standardom, večmožnostih podpornih in integrativnih zaposlitev za odrasle z različnimi motnjami v telesnem induševnem razvoju in izvedbi programov za starejše osebe, ki imajo posebne potrebe. V letu 2013,prav v času končanja omenjenega poročila, se pripravljajo podpis posebnega memorandumain popravki prevoda ratificirane Konvencije Združenih narodov o pravicah oseb s posebnimipotrebami, ki v 24. členu izraz disabilities neustrezno tolmači kot invalidnost, kar mnoge izključuje.Angleški izraz pojmovno obsega širši krog oseb s posebnimi potrebami, tudi tiste z downovimsindromom, avtizmom … Poskrbeti bo treba za avtentično razlago konvencije in izraza invalidnost,kar bo moralo storiti pristojno ministrstvo oziroma državni zbor in temu prilagoditi uporabo.16Letno poročilo Varuha za leto 2012