12.07.2015 Views

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ki glede tega tudi nima nobene posebne pristojnosti. Pomembno je tudi, da je odziv takojšenin po možnosti tam, kjer se nesprejemljive izjave pojavljajo. Če se sovražni govor pojavljav politiki, naj se odzove politika, če se pojavlja na forumih, naj se odzivajo udeleženci ipd.Pri <strong>Varuh</strong>u smo še vedno prepričani, da ima tudi dosleden odziv organov pregona napojave javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti ter morebitno poznejšesankcioniranje ne<strong>za</strong>menljiv preventivni učinek. Šele takšni odzivi kot vrh piramide odzivovna te pojave dajejo smisel drugim preventivnim – vzgojnim in izobraževalnim dejavnostim.Če storilci najskrajnejših pojavov javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti niso odkritiin obravnavani, samo prepričevanje nima učinka, storilci teh dejanj pa vedno bolj širijo inpreizkušajo meje strpnosti državnih organov.Strinjamo se z ugotovitvijo, da sta uporaba Kazenskega <strong>za</strong>konika in izrekanje kazenskihsankcij skrajna ukrepa, ki naj se v praksi uporabljata le v izjemnih primerih. Zato je na tempodročju zelo široko sivo polje dejanj, ki nimajo znakov kaznivega dejanja, pomenijo panesprejemljivo prakso javnega širjenja sovražnosti in nestrpnosti. Tega je vse več zlasti nasvetovnem spletu in drugih oblikah novih komunikacij.V <strong>za</strong>dnjih letih imamo v Kazenskem <strong>za</strong>koniku tri definicije kaznivega dejanja javnegaspodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Koliko je bilo pravnomočnih obsodb tegadejanja, je težko ugotoviti, <strong>za</strong>to je pri nas tudi težko reči, kakšna je sodna praksa na tempodročju. Najnovejša sprememba (spremembe in dopolnitve Kazenskega <strong>za</strong>konika – KZ-1B) je bila sprejeta konec leta 2011 in je <strong>za</strong>čela veljati 14. 5. <strong>2012</strong>. Najnovejša inkriminacijakaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. členadodaja nov pogoj: da dejanja lahko privedejo do ogrožanja ali motenj javnega reda in miru.S tega vidika je pogoj <strong>za</strong> uporabo tega člena strožji; na koncu prvega odstavka pa je dodanonovo besedilo: da mora biti dejanje storjeno »z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev«. Tadostavek kaže na rahljanje pogojev <strong>za</strong> obsodbo, vendar bo končen odgovor lahko dala lesodna praksa na podlagi nove definicije tega kaznivega dejanja.<strong>Varuh</strong> je na tem področju vladi še priporočil, naj prouči možnost, da se javno spodbujanjesovraštva, nasilja ali nestrpnosti sankcionira kot prekršek. Zakon o varstvu javnega redain miru (ZJRM-1) kot prekrške med drugim že opredeljuje nasilno in drzno vedenje, kipovzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, pri<strong>za</strong>detosti ali strahu (6. člen), nedostojnovedenje na javnem kraju (7. člen) in pisanje po objektih (13. člen). Dvajseti člen ZJRM-1določa, da se storilec kaznuje z višjo globo, če so ta in nekatera druga dejanja storjena znamenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti alinestrpnosti glede spolne usmerjenosti. ZJRM-1 v prvem členu določa, da je namen tega<strong>za</strong>kona uresničevanje <strong>pravic</strong>e ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, kiposegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice. ZJRM-1 posebejne predvideva kot prekršek izrazov sovraštva in nestrpnosti, ki so posredovani prek spletain drugih novih sredstev posredovanja vsebin (družbena omrežja). Vendar bi bilo z ustreznointerpretacijo definicije javnega kraja iz 1. točke 2. člena ZRJM-1 tudi te oblike komuniciranjamogoče opredeliti kot javni kraj, kot kraj, ki je »pod določenimi pogoji dostopen vsakomur«.Menimo, da bi bilo koristno v praksi to možnost preizkusiti.2.1 USTAVNE PRAVICEOdškodnine <strong>za</strong>radi neupravičenega posega v <strong>za</strong>sebnost z javno objavo bi morale biti višje<strong>Varuh</strong> je že večkrat priporočil, da bi tudi v Sloveniji ka<strong>za</strong>lo razmisliti o možnosti u<strong>za</strong>konitvecivilne kazni oziroma odškodnine <strong>za</strong>radi neupravičenega posega v <strong>za</strong>sebnost z javno objavo.Zdaj mora namreč pri<strong>za</strong>deti dokazovati materialno in nematerialno škodo, ki mu je nastala zobjavo neupravičenih očitkov, <strong>za</strong>to so dosojene odškodnine <strong>za</strong> poseg v osebnostne <strong>pravic</strong>eprenizke, da bi delovale odvračalno na sen<strong>za</strong>cionalistično usmerjene medije.Letno poročilo <strong>Varuh</strong>a <strong>za</strong> <strong>leto</strong> <strong>2012</strong> 25

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!