letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.13 SOCIALNE ZADEVE2.13 SOCIALNE ZADEVESPLOŠNOŠtevilo pobud na področju socialnega varstva se je povečalo, kar je verjetno predvsem posledicavse večje finančne in gospodarske krize, delno pa tudi spremenjene zakonodaje, ki je v letu2012 temeljito spremenila pogoje za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.Precej se je povečalo število pobud v zvezi s socialnimi prejemki, več kot podvojilo se je tudištevilo pobud na področju revščine. Podatki kažejo, da se socialna problematika še poglablja,k temu pa precej pripomore tudi nepripravljenost države, da bi pravočasno in učinkovito izvedlavse ukrepe, ki jih sprejema.Zaradi ugotovljenega stanja in predvidenih gibanj na tem področju smo vzpostavili rednosodelovanje s pristojnim direktoratom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, saj vneposrednem stiku lahko učinkoviteje opozorimo na odprta vprašanja in izvemo tudi za dodatneokoliščine razreševanja problematike na ravni države. Zato v nadaljevanju tudi povzemamonekatera stališča ministrstva, ki smo jih poskušali uskladiti med letom.Opažamo rast števila pobud, ki opozarjajo na ogroženost ljudi zaradi pomanjkanja sredstev inna vse več kršitev njihove pravice do dostojanstva. Ob tem, da se posameznikom posameznepravice zaradi različnih razlogov omejujejo ali odvzemajo, pa dodatno težavo povzročaneučinkovitost oziroma neodzivnost pristojnih državnih organov na nove razmere, pa tudi napovečano število pritožb, ki jim jih ne uspe rešiti v zakonskem roku.Zato nas posebej skrbijo podatki o neučinkovitem reševanju pritožb zoper prvostopenjskeodločbe o pravicah iz javnih sredstev (med pisanjem tega poročila je nerešenih 10.133 pritožb),saj rušijo temelje socialne in pravne države.Menimo, da je nova ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki velja od 1. 1. 2012,močno posegla v pravice socialno najšibkejših in jim povzroča izjemne težave pri zagotavljanjunormalnih življenjskih razmer, predvsem tudi za mladoletne otroke.Socialno najšibkejšim po našem mnenju ne bi smeli v ničemer zmanjševati obsega njihovihpravic. Kljub nesporno težkemu položaju zaradi gospodarske krize v državi ne smemo pozabiti,da so bile pravice tistih v ekonomsko najslabšem položaju že prej minimalne, zato jih ni mogočeše zmanjševati. Prihodki socialno najšibkejših so že bili pod življenjskim minimumom in zato tehljudi ni mogoče obravnavati kot nekoga, ki mora z »zategovanjem pasu« prispevati k izboljšanjuekonomskega položaja v družbi. Najrevnejši so svoj pas zategnili že pred ekonomsko krizo.Nadaljnje zategovanje si je mogoče privoščiti pri tistih, ki imajo še določene rezerve, ne pa pritistih, ki so zaradi revščine vsak dan bolj odrinjeni na rob družbe.Podpiramo ukrepe, da se zmanjša ali omeji zloraba pravic iz javnih sredstev pri vseh osebah, ki sojavna sredstva prejemale, čeprav so sposobne same zagotavljati sredstva za svoje preživljanje.Zdi se nam pa nesprejemljivo, da zaradi zlorab spreminjamo sistem na način, ki zmanjšujepravice socialno najbolj ogroženih in jih postavlja v položaj, ki je v nasprotju z ustavno pravico doosebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena ustave, v povezavi s pravico do socialne državeiz 2. člena ustave.Še posebej skrb vzbujajoči so posegi v pravice otrok, ki bi jim morala država zagotavljati posebnovarstvo v skladu z določbo 56. člena ustave.242Letno poročilo Varuha za leto 2012