letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Da bi zadevo lahko pojasnili, smo se odločili za vpogled v tožilski spis. Ugotovili smo, da je žepobudnik sam svojo vlogo (na podlagi katere so potekale vse nadaljnje dejavnosti tožilstvain policije v tej zadevi) poimenoval »Kazenski pregon zoper … Ovadba po uradni dolžnostiPP Sežana (3b693-02) – zahtevam pregon«. Da gre za ovadbo, po Varuhovem mnenju kažetudi njena vsebina, iz katere je mogoče razbrati, da je ovaditelj hkrati oškodovanec.To vlogo pobudnika je kot kazensko ovadbo za kaznivo dejanje po 266. členu KZ-1, kateregastorilec se preganja po uradni dolžnosti, očitno obravnavala tudi takratna Skupina državnihtožilcev za pregon organiziranega kriminala. Državna tožilka bi torej po naši presoji morala, kerje spoznala, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradnidolžnosti, to z obrazloženim sklepom o zavrženju sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahkov osmih dneh začne pregon sam. To dolžnost ji namreč nalaga prvi odstavek 60. člena ZKP.Namesto tega pa je zadevo zgolj arhivirala in v celoti prezrla oškodovančeve pravice.2.4 PRAVOSODJEV odzivu na naše ugotovitve je VDT sporočilo, da se te razlikujejo od strokovne presojedržavne tožilke, da pri pisanju pobudnika ni šlo za kazensko ovadbo. Po njenem mnenjunjegove prijave ni bilo mogoče strokovno opredeliti za ovadbo in je bilo zato njegovo pisanjetemu ustrezno obravnavano, skladno z vsemi podobnimi vlogami. Gre za vloge, ki so vpisanev KTr-SO-vpisnik, pri katerih zakonski znaki kaznivega dejanja niso navedeni ali opisani inglede katerih tudi predkazenski postopek pokaže, da ni elementov kaznivega dejanja.Zaradi novih vprašanj pobudnika se je po navedenih Varuhovih posredovanjih državna tožilkavendarle odločila za prepis sicer že arhivirane zadeve v KT-SO-vpisnik in po dopolnjenempostopku izdala sklep o zavrženju kazenske ovadbe s pravnim poukom po 60. členu ZKP.Pobudo smo zato imeli za utemeljeno, posredovanje Varuha pa za uspešno. 6.2-15/201147. Kako se znajti med odvetniškimi tarifami?Pobudnica je želela izračunati upravičenost zneska, ki bi ga za odvetniško storitev moralaplačati njena nečakinja. Ob tem je ugotovila, da je težko razbrati, katera odvetniška tarifaje sploh veljavna. Menila je, da to ni prav, saj bi morala biti pravila plačevanja odvetniškihstoritev jasna in čim bolj korektna, tako da bi jih lahko razumel tudi »povprečno pismenobčan«, ki je v razmerju do odvetnika v podrejenem položaju.Strinjali smo se s pobudnico, da je položaj glede plačil odvetniških storitev zelo nepregleden,saj od uveljavitve novele Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; ZOdv-C) Zakono odvetniški tarifi ne velja več, se pa še uporablja (ta tudi dopušča odvetniku, da se sstranko dogovori o višini nagrade). Poleg tega se v nekaterih postopkih še vedno uporabljaOdvetniška tarifa iz leta 2003.Pobudnici smo pojasnili, da smo na položaj glede plačila odvetniških storitev opozarjali žev preteklosti, in jo seznanili s prizadevanji Varuha, da bi se nova odvetniška tarifa, kateresprejetje nalaga tudi novela ZOdv-C, čim prej sprejela. Hkrati smo ji zagotovili, da bomo nato obveznost pristojne organe znova opozorili. 6.8-1/201248. Odvetniki niso nedotakljiviPobudnik nas je seznanil z dopisom, naslovljenim na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS).V njem je odvetniški pisarni očital več kršitev Statuta OZS. Med drugim so se očitki nanašalina nevračilo dokumentacije, nevestno zastopanje v sodnih postopkih in predvsem naprevisok račun za opravljeno delo.Letno poročilo Varuha za leto 2012 145