letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Manjši del v takšnih primerih delavci dobijo izplačan iz Jamstvenega in preživninskegasklada. V najslabšem primeru so delavci, ki so imeli najnižje plače, v podjetjih so delali celodelovno dobo, na koncu pa ostali brez službe, brez zaslužene odpravnine, pahnjeni na robrevščine. Menimo, da bi vsaj v primerih podjetij, ki so v delni lasti države, odgovornost zaplačilo odpravnin morala prevzeti država in delavcem izplačati, kar jim pripada. Odgovorapristojnega ministrstva (MPJU) ob pisanju tega poročila še nismo prejeli.2.10 DELOVNA RAZMERJAObravnavali smo tudi primer, ko delodajalec posamezniku ni izplačal nadomestila plačeza čas odsotnosti iz dela. Delodajalec je bil namreč v likvidnostnih težavah in ni zmogelnavedenega plačila, čeprav bi pozneje ta znesek dobil povrnjen od Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenija (ZZZS). Po zdaj veljavni praksi ravnanja namreč delodajalec založiznesek nadomestila za čas delavčeve odsotnosti iz dela in ga izplača odsotnemu delavcu,pozneje pa iz naslova sklenjenega zdravstvenega zavarovanja delavca terja povračilo odZZZS (glej primer 4.1-50/2012). Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je navedeno odpravilin dopušča možnost, da ZZZS RS nadomestilo za čas odsotnosti z dela plača neposrednoodsotnemu delavcu.V zvezi z neplačili za opravljeno delo znova opozarjamo na nujnost delovnopravnegavarstva celotnega plačila za opravljeno delo. Skladno s 126. členom ZDR je namreč plačiloza delo sestavljeno iz plače in morebitnih drugih vrst plačil. Isti člen posebej določa pravicodo minimalne plače, poseben člen še pravico do plačila med odmorom. Ustreznost plačil jeprepuščena dogovoru med delodajalcem in zaposlenim, navzdol pa je omejena z zneskomminimalne plače. Ob tem velja spet opozoriti na prakso ravnanja Inšpektorata RS za delo(IRSD), ki sklicujoč se na navedene člene, preverja zgolj izplačilo plače v neto zneskuminimalne plače; s tem se delovnopravno varuje le ta del plače zaposlenega. Za preostalidel neizplačanih plačil zaposlenega napotijo na sodno pot. Sodni postopek pa je potrebentudi v primerih, ko delodajalec kljub izrečeni globi delavcu ne izplača neto zneska minimalneplače.Menimo, da obstoječa zakonodaja ne dopušča takšne razlage. Plača se namreč vednodoloči v bruto znesku, saj je od tega zneska v imenu zaposlenega treba poravnati davke inprispevke. Po našem mnenju pa bi IRSD moral ugotavljati ne samo izplačilo minimalnegazneska neto plače, ampak bi moral varovati celoten pogodbeno dogovorjeni bruto znesekplače in tako preverjati tudi plačilo prispevkov za socialno varnost. V podkrepitev takšnegastališča se sklicujemo na določila ZDR o kraju, času in načinu plačila, ki obravnavajo plačo,in ne zgolj minimalni znesek neto plače. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prineselspremembe: pisni obračun o plači se šteje za izvršilno listino.Tako pa je zdaj odgovornost za nadzor nad plačilom prispevkov za socialno varnost(bruto znesek) prevaljena na zaposlene, ki imajo na voljo možnost, da pri pristojni davčnislužbi preverijo, ali so prispevki plačani. To lahko naredijo v sistemu e-davki ali s pisnimzahtevkom, ki ga oddajo pristojni davčni službi. Neplačevanje prispevkov se po Zakonu oprispevkih šteje za prekršek; davčna uprava lahko delodajalcu zaradi neplačila naloži plačiloglobe. Še vedno pa se s tem ne zagotovi, da bi delodajalec prispevke za socialno varnostdelavca dejansko obračunal in plačal. Varuh zagovarja stališče, da delavci ne smejo čutitiposledic, če delodajalci niso obračunali in plačali prispevkov za socialno varnost, saj državatega ni sposobna nadzirati in pobirati. Velja namreč, da pravica zaposlenega do plačila zaopravljeno delo pomeni bruto znesek plačila; prispevke za socialno varnost pa v imenudelavca zaradi tako vzpostavljenega sistema plača delodajalec. Zakon o pokojninskemin invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je prinesel spremembe. Zavod mora enkrat letnozavarovancem poslati obvestilo o obračunanih in plačanih prispevkih za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje za preteklo leto.214Letno poročilo Varuha za leto 2012