letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.4 PRAVOSODJEzaradi dela, ki ga opravlja. Država, v imenu katere opravlja svoje delo, mu pri tem takone omogoča nikakršnega kazenskopravnega varstva njegovih pravic. Sam mora poskrbetiza pregon tega kaznivega dejanja z vložitvijo zasebne tožbe in z opravljanjem procesnihdejanj v samem kazenskem postopku ter ob nevarnosti, da bo ob morebitnem neuspehu vkazenskem postopku obremenjen še s stroški postopka.Prepričani smo, da mora biti cilj vsake družbe ničelna toleranca do vsakršnih oblik nasilja.Tudi ko gre za grožnje posameznikom, ki opravljajo naloge oziroma funkcije za državo in vnjenem imenu, bi morala zato po naši presoji država sama čim bolj zavarovati posameznike,ki zanjo opravljajo odgovorne naloge tako, da bi jim omogočila ustrezno pomoč, če so ti žrtvekaznivih dejanj. Rešitev, da mora posameznik, ki je groženj deležen zaradi nalog, ki jih opravljav imenu države, storilca tega kaznivega dejanja preganjati sam z zasebno tožbo, zato po našipresoji ne pomeni korektnega odnosa države do svojih predstavnikov. Pripominjamo tudi, da jeposameznik (ob upoštevanju primera varuhinje), ki dobi grožnje po elektorski pošti, postavljentudi v položaj, da mora (če se odloči za pregon) zoper storilca vložiti nepopolno zasebno tožbo,saj sam nima niti možnosti, da pridobi vse potrebne osebne podatke o obdolžencu. MPJU smozato predlagali, da naše pomisleke obravnava in nam sporoči svoja stališča oziroma morebitneukrepe na tem področju.MPJU v zvezi z našimi pomisleki o ustreznosti ureditve kazenskopravnega varstva, ko gre zaoškodovanca, ki je uradna oseba in je grožnje deležna predvsem zaradi funkcije, ki jo opravljav imenu in za račun države, ugotavlja, da je možnost morebitne zlorabe pregona s poznejšimneutemeljenim umikom predloga za kazenski pregon veliko nižja, zato zagotavlja, da bo obprvi spremembi KZ-1 spet proučilo izpostavljeno vprašanje in pripravilo morebitne potrebnespremembe.Poleg obsežne novele Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki prinaša tudi pravno podlago za varnostneukrepe (pa tudi ukrepe za večjo varstvo otrok kot žrtev kaznivih dejanj, spremembe in dopolnitvepri kaznivih dejanjih zoper varnost cestnega prometa in na nekaterih drugih področjih), je MPJUv letu 2012 pripravilo številne zakonske spremembe na širšem področju pravosodja. Načrtujejose tudi že nove (poleg izvršilne in stečajne tudi tiste, ki napovedujejo okrepitev sodnegamenedžmenta), kar naj bi vse predstavljalo nadaljnjo reformo sodstva. Vse ukrepe za nadaljnjeizboljšanje poslovanja sodišč seveda podpiramo, saj spodbujamo sprejetje takšne zakonodaje,ki bo omogočala zmanjševanje sodnih zaostankov in učinkovitejše sojenje. Tako podpiramo vsezakonske spremembe, ki bodo še naprej vodile k ustreznejši in učinkovitejši ureditvi poslovanjasodišč in s tem k okrepitvi pravne države. Nujno je tudi nadaljevati spremembe, ki sodnikerazbremenjujejo nalog, za katere ni treba, da jih opravijo sami; tiste, ki so potrebne za krepitevnjihove samostojnosti, in tiste, ki poenostavljajo sodne postopke ter omogočajo večje možnostiza alternativno reševanje sporov. Ob tem se je treba zavedati, da lahko na drugi strani k sodnimzaostankom prispeva tudi zakonodaja sama, če so njene rešitve premalo domišljene, prehitrein prepogoste. Zato je nujno, da pri pripravi teh sprememb sodelujejo vsi tisti iz pravosodja, ki jihspremembe zadevajo (to so zlasti sodniki, tožilci, odvetniki in drugi) in da so poglavitne rešitvemedsebojno usklajene.Z zagotovitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in brez napak v postopkih bosodišče samo največ prispevalo k povrnitvi ugleda, kar mora ostati njegova prioriteta. Sevedapa morajo imeti sodišča zadostne kadrovske in materialne vire. Tako npr. ukrepi na računvarčevanja nikakor ne smejo še dodatno ogroziti pravice do sodnega varstva. K sodniškemuugledu in samostojnosti sodne oblasti prispeva prav vsak sodnik. Po Zakonu o sodniški službise mora sodnik vesti tako, da zavaruje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled insamostojnost sodne oblasti. Prav tako ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi s svojoslužbo. Te zaveze poudarja tudi Kodeks sodniške etike v načelih o neodvisnosti, nepristranskostiin nezdružljivosti. Prav s temi vprašanji je bilo v letu 2012 povezano tudi javno izpostavljenoprijateljevanje nekaterih sodnikov s stečajnimi upravitelji. Ne gre torej pozabiti, da mora biti96Letno poročilo Varuha za leto 2012