letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

IRSD ugotavlja le, ali je delodajalec sprejel vse ukrepe za zaščito zaposlenih pred spolnimin drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, kot to določa ZDR. Odločanjeo tem, ali se trpinčenje, nadlegovanje in šikaniranje posamezniku resnično dogajajo, termorebitna odškodninska odgovornost delodajalca pa sta v pristojnosti sodišč.2.10.4 Kršitve pravic zaposlenih v Slovenski vojski2.10 DELOVNA RAZMERJAV letu 2012 smo ponovno (kot že v letih 2008 in 2010) obravnavali primere, v katerih sopobudniki zatrjevali, da jim v Slovenski vojski (SV) ne priznavajo posebnih pravic iz 190.člena ZDR, ki zagotavlja varstvo med nosečnostjo in v času starševstva v zvezi z nočnim innadurnim delom. Pri tem se sklicujejo na 96. člen Zakona o obrambi (Zobr), ki določa, da jedelavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju po odločitvi nadrejenega dolžanopravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kadar potrebe službe to terjajo. Ponavljamo:pravice iz 190. člena ZDR je treba zagotavljati vsem zaposlenim, tudi tistim v SV. Omenjeni96. člen Zobr namreč nobeno od posebnih pravic iz 190. člena ZDR ne ureja drugače in jetako zaposlenim v SV treba priznati vse pravice iz 190. člena ZDR.Ukvarjali smo se tudi s pobudo, v kateri je pobudnik zatrjeval, da mu je bila nezakonitoodpovedana pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za določen čas. Delodajalec bi namrečskladno z 61. členom Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV) pobudnika moral vsaj120 dni pred potekom pogodbe o zaposlitvi obvestiti, da mu pogodbe ne bo podaljšal. Vkonkretnem primeru delodajalec tega ni storil. Pogodba o zaposlitvi je pobudniku samodejnoprenehala s potekom roka. Po mnenju delodajalca, naj 120-dnevni rok namreč ne bi bilprekluziven (primer št. 4.3-4/2012).2.10.5 Postopki pri nadzornih institucijahSodelovanje z MDDSZ, IRSD ter z Inšpektoratom za javno upravo lahko ocenimo za korektno.Vendar nismo zadovoljni le s formalnimi odgovori. Želimo si, da bi omenjeni nadzorni organiresnično prevzeli svoj del odgovornosti za učinkovito pravno zaščito položaja ter praviczaposlenih in ne, da se ob obravnavi posameznih primerov sklicujejo na formalizem obrazumevanju zakonodaje, prav tako pa tudi na kadrovske in druge organizacijske težave.2.10.6 Zaposlovanje in veriženje »agencijskih« delavcevTudi v lanskem poročilu o delu smo pisali o problematiki zagotavljanja dela delavcevdrugemu uporabniku in posredovanju zaposlitve. Predvidevali smo, da bo Zakon o urejanjutrga dela omejil posojanje delavcev in tako zmanjšal kršitve pravic delavcev ter njihovoizkoriščanje. Vendar ne moremo poročati o nikakršnem napredku na tem področju: V medijihsmo zasledili mnogo zgodb o delavcih, ki so pri istem uporabniku leta opravljali isto delo,vendar prek različnih agencij. Menimo, da so določila 59. člena ZDR, ki časovno omejujejomožnost opravljanja dela pri istem uporabniku povsem jasna in da izmenično zaposlovanjedelavca za določen čas prek različnih agencij pri istem uporabniku ni zakonito, če presegačasovne omejitve za določen čas in tudi ni razlogov za zaposlitev za določen čas.Pri tem je treba omeniti, da imajo skladno z določili ZDR napoteni delavci pravice, obveznostiin odgovornosti, kot jih določajo ZDR, kolektivna pogodba in splošni akti uporabnika; torejpovsem enake pravice, kot jih imajo tisti delavci, ki so v delovnem razmerju pri uporabniku.Tudi to je v praksi prej izjema kot pravilo. Predlagamo čimprejšnjo spremembo zakonodaje,ki bo zaostrila pogoje za delovanje agencij in vpis v register MDDSZ. Poostriti je trebainšpekcijski nadzor, agencije, ki kršijo, je treba strožje kaznovati.216Letno poročilo Varuha za leto 2012