letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

Ker je banka le izvrševalec (sodnih in davčnih) sklepov o izvršbi, vanje ne sme posegati.Dolžnik pa ima sam sicer možnost banko opozoriti, če pri izvajanju konkretnih sodnih indavčnih sklepov o izvršbi ne bi upoštevala omejitev izvršbe na prejemke, ki so izvzeti izizvršbe. Odpravo nepravilnosti, ki se kaže v tem, da mu je bilo preprečeno razpolaganjes sredstvi, ko so izvzeta iz izvršbe (torej tudi z otroškimi dodatki), pa lahko dolžnik s pisnovlogo zahteva tudi od izdajateljev sklepov o izvršbi. Edino ti lahko (na podlagi vloge stranke,in ne po uradni dolžnosti ali na Varuhov predlog) posežejo v svoje že izdane sklepe in bankiodredijo drugačno izplačilo (to je izplačilo preteklih otroških dodatkov). Ob upoštevanjuveljavne zakonodaje bo dolžnik s takšno zahtevo najverjetneje lahko uspešen le gledeotroških dodatkov, nakazanih za tekoči mesec, ne pa tudi za nazaj.2.4 PRAVOSODJEJedro problema, ki ga je pobudnica izpostavila v pobudi, se kaže predvsem na dvehpodročjih. Eno je očitno (pre)dolgotrajni postopek odločanja o pravici do otroškega dodatka,kar ima za posledico priznanje te pravice za nazaj in (skupno) nakazilo otroških dodatkovza več mesecev za nazaj. V tem primeru upravičenec, ki je morda hkrati tudi dolžnik (bodisiv sodni ali v davčni izvršbi) in mu je pravica do otroškega dodatka priznana za nazaj, topravico dejansko lahko uveljavi le za tekoči mesec, ne pa tudi za nazaj. Drug problem paso napake MDDSZ pri nakazovanju otroških dodatkov, zaradi katerih nakazila otroškihdodatkov niso opredeljena kot socialni transfer in jih banke ne morejo ločiti od drugih vrstnakazil oziroma jih ne morejo opredeliti kot tista sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe. Pobuda jebila utemeljena, ker gre v obeh primerih za sistemski vprašanji, ki ju bomo v prihodnje (raz)reševali s pristojnim ministrstvom. 6.4-145/201229. Sodišče mora sklep o začetku postopka skrbno obrazložitiOkrajno sodišče v Ljubljani je v zadevi opr. št. N 342/2011 začelo po uradni dolžnosti postopekza odvzem poslovne sposobnosti zoper pobudnika. Pobudnik je menil, da je sodišče ravnalonezakonito, saj v obrazložitvi sklepa ni navedlo nobenega utemeljenega razloga za začetekpostopka, temveč se je sklicevalo zgolj na izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnegazdravljenja na prostosti.Varuh sicer ne more obravnavati zadeve, o kateri tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razenv primeru neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti. V konkretnemprimeru teh nepravilnosti nismo mogli ugotoviti. Smo se pa strinjali z opozorilom pobudnikav vlogi sodišču, da je sklep pomanjkljiv, saj ne vsebuje obrazložitve o tem, kateri naj bi biliutemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo treba pobudniku odvzeti poslovno sposobnost. Kerodvzem poslovne sposobnosti močno posega v posameznikovo pravico, da samostojnonastopa v pravnem prometu in tako tudi prosto razpolaga s svojim premoženjem, smomenili, da bi bilo prav, da bi sodišče v sklepu natančneje opredelilo razloge, zaradi katerihje začelo postopek odvzema poslovne sposobnosti in pobudniku s tem tudi dalo možnost,da se na sodni postopek ustrezno pripravi. Upoštevajoč omejene pristojnosti do sodne vejeoblasti, smo pobudniku lahko le svetovali, da v sodnem postopku sodeluje, saj bo le takolahko (ob pomoči svoje odvetnice) zaščitil svoje pravice in koristi. 6.4-151/201230. Sodišče spregledalo izbris vknjižene hipotekePobudnik se je na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) obrnil z navedbo, da je Okrajnosodišče v Ljubljani 20. 1. 2011 izdalo sklep, s katerim se izvršilni postopek ustavi in hipotekaizbriše, vendar pa se to vse do 5. 6. 2012 dejansko naj ne bi zgodilo.Na našo poizvedbo nam je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani pojasnila, da jebila zemljiškoknjižna zadeva (opr. št. Dn 12298/2011) vložena pred 1. 5. 2011 in jo je bilotreba razdružiti. Vendar pa se je izkazalo, da je sodišče z novimi Dn-ji (Dn 146921/2012in 146935/2012) izdalo sklepe le za izbris zaznambe izvršbe na podlagi sklepa OkrajnegaLetno poročilo Varuha za leto 2012 129