letno poročilo za leto 2012 - Varuh človekovih pravic

2.4 PRAVOSODJEnadzorstvene pritožbe, saj ta institut dopušča le pritožbe glede neutemeljeno dolgotrajnegareševanja postopka. Posamezniki pa (po njegovih besedah) pogosto nadzorstveno pritožbouporabijo, ko niso zadovoljni z vsebino, pravilnostjo in zakonitostjo odločanja tožilca, kar jezunaj zakonske ureditve tega instituta. Tako v zakonu ostaja odprto vprašanje učinkovitegapravnega sredstva zoper tožilsko odločitev – na primer ob zavrženju kazenske ovadbe,ko se tožilec odloči, da ne začne kazenskega pregona in ne pride do sodnega preizkusatožilske odločitve. Torej, ko tožilec dejansko »sodi«, pa vendar ni pravnega sredstva obtakšnem odločanju državnega tožilca. Korektiv ob napačni tožilski odločitvi z oškodovancemkot tožilcem (kar ureja Zakon o kazenskem postopku) pa je iz več razlogov težko šteti zaučinkovito pravno sredstvo. Na primer, že zato, ker v primeru neuspeha prelaga bremestroškov kazenskega postopka na samega oškodovanca, kar seveda močno odvrača, da bioškodovanci uporabljali to pravno možnost. Ob tem je treba ponoviti, da je zakonska pravicain dolžnost državnega tožilca, da zagotovi zadostno preiskavo dejstev, da bi se lahko odločil,ali naj se pregon začne ali ne.Poudarjamo, da je sledenje še toliko pomembneje pri obravnavanju primerov, v katerih jeposameznik, ko je pod oblastjo represivnih organov, morda umrl. Z odločbo številka Up-555/03-41, Up 827/04-26 z dne 6. 7. 2006 (Uradni list RS, št. 78/2006) je Ustavno sodiščeRS tako že ugotovilo, da ravnanje države pri obravnavanju primerov, v katerih je posameznik,ko je bil pod oblastjo represivnih organov, umrl, ne ustreza ustavnemu standardu četrtegaodstavka 15. člena Ustave v zvezi s 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic intemeljnih svoboščin, v skladu s katerim bi država morala zagotoviti neodvisno preiskavookoliščin dogodka in svojcem umrlega omogočiti dostop do tovrstne preiskave. TudiEvropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Matko proti Sloveniji odločilo,da je Slovenija kršila 3. člen EKČP, ker ni bila izvedena učinkovita preiskava domnevnegapolicijskega nasilja nad pritožnikom. V tej zvezi velja opozoriti tudi na sodbo ESČP v zadeviŠilih v. Slovenija, ki sicer izpostavlja dolžnost zagotoviti izvedbo učinkovite preiskavev primerih smrti zaradi domnevnih zdravniških napak. Čeprav ni nujno, da bi morala bitineodvisna preiskava opravljena v okviru kazenskega postopka, pa je pomembno, da sotudi v njem (oziroma v predkazenskem postopku) raziskane in pojasnjene vse okoliščine, kilahko kažejo na sum storitve kaznivega dejanja. Tudi v zadevi Butolen proti Sloveniji ESČPpoudarja, da je dolžnost državnega tožilca (in ne pritožnika), da zagotovi izvedbo uradneneodvisne preiskave in da ukrepa glede na izsledke te preiskave.Kot je že v uvodu navedeno, pobude Varuhu človekovih pravic RS, ko gre za delo državnegatožilstva (poleg pritožb zaradi dolgotrajnosti odločanja o vloženi ovadbi oziroma drugih zamudpri delu tožilstev ter pomanjkanja informacij o postopku obravnavanja vložene ovadbe),najpogosteje izražajo nestrinjanje z zavrženjem ovadbe. Korektiv morebitni napačni odločitvi,ko gre na primer za zavrženje ovadbe ali odstop od pregona, je le pravica oškodovanca,da začne ali nadaljuje kazenski pregon. Primeri, s katerimi se srečuje Varuh, pri tem tudikažejo, da se oškodovanci redkeje odločajo, da sami začnejo kazenski pregon, čeprav soo tej možnosti obveščeni. Pogosteje pa svoje nezadovoljstvo z odločitvijo državnega tožilcain razlogi za zavrženje ovadbe izrazijo s pobudo Varuhu, pa tudi s pritožbo, naslovljenonadrejenemu državnemu tožilcu. To je tako lahko priložnost za izredni strokovni nadzorv posamezni zadevi. Vendar se kljub temu utemeljeno zastavlja vprašanje učinkovitegapravnega sredstva v primeru tožilskega zavrženja kazenske ovadbe oziroma odločitve, dane začne kazenskega pregona (na kar je opozoril tudi vrhovni državni tožilec) in s tem mordatudi potrebe za dopolnitev zakonske ureditve v tem delu.Ministrstvo za notranje zadeve (ki zdaj pripravlja oziroma sodeluje pri pripravi predlogovpredpisov s področja organizacije in poslovanja državnih tožilstev, položaja in pristojnostidržavnih tožilstev, položaja, pravic in obveznosti državnih tožilcev in tožilskega osebja terdrugih normativnih podlag, povezanih s tem področjem dela) smo zato zaprosili za stališčeglede izpostavljene problematike, zlasti pa za sporočilo o morebitnih ukrepih, ki jih v tej zvezimorda že pripravlja.116Letno poročilo Varuha za leto 2012