Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

134
ki jih bo naπel na spletnih straneh za mentalno kulturo,
dokler ne bo nekega dne, po dolgih potovanjih od sebe
do veËnosti in nazaj,
priπel na Fakulteto za bogoslovje in nam rekel:
Dolgo sem taval, sedaj sem tu,
profesor za liturgijo, avantgardno Ëudo vzhodnjaπke
mistike mu izreËe dobrodoπlico- Doma.
Toda samo na kratko. Potem se bo speËal z
duhovnikovo hËerko,
igralko v amaterski skupini “Lilit”
padel bo v trans med “Evangelijem po Judi”,
ki je najbolj “in” v svetovni literaturi
in ne bo naπel mira, dokler ne bo
napisal “Evangelija po sebi”,
interteksta, napravo za mletje vseh oblik Jaza,
skuπnjavo in reπitev, Le Géode v maternici iz plasti krvi,
plasti datoteke, plasti mesa, plasti druæbene sredine,
πtiridimenzionalno musako,
v kateri bodo Ëiri poËili z wagnerjansko moËjo.
Nikakrπnih vez nima v zaloænikih hiπah in gledaliπËih:
NihËe ne bo bral “Evangelija po sebi”,
nihËe ne bo reπil genija pred tem, kar sledi:
igla in ropanje samostanov in cerkva
(v njih se je dobro znaπel æe od otroπtva)
in zdaj v verouËni uËilnici:
sestre so tako stare in grde, da bi jih vse
vbrizgal v organ za pozabo,
(πe Bog ne mara ostarelih devic),
gre mu na jok, zakriËal bi od besa in nemoËi,
ker æivljenje ni pesem Pink Floydov, mu pride na misel,
da bi recitiral “Evangelij po sebi”,
vtira jim ga v gube,
v poπkrobljene bele ovratnike,
vbrizgava jim ga kot silikon
v poveπene dojke in razπirjene æile,
one se poËasi sproπËajo, z vsako besedo se osvobajajo
preteklosti, ki ni bila njihova,
nameπËajo si prsi in oblizujejo ustnice,
odpirajo oËi, pomlajajo se, polepπujejo,
æarijo, ko jih otrok gleda z odprtimi usti,
draæi, ægeËka pod pazduho, boæa po kolenih
in se smeji: Bog, hoËem biti Bog,
da vas bom imel vse.