Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

Projekcija
Laurie Andersen je preæivela teæko noË.
Njene gole roke so pustile peËat
na slepih ulicah odetih v mrak.
Miπice so æalovale za popolno temo.
Tema, pravi Laurie, je projekcija jedra,
ki se ne vidi in je cilj elektronske erekcije.
Laurie, verjamem, da si se sestala z Bogom na πtiri oËi.
Jaz sem se na πest. Nikomur ni bilo jasno, kdo koga nagovarja.
Ljudje so se obraËali za plavolasko v svilenih nogavicah,
plavolaska se je obrnila k redovnici s sklonjeno glavo.
Vsi so bili prepriËani, da v takih mejnih situacijah
Bog gleda nuno. In ti, Laurie veπ, da gleda
tisto, ki gleda redovnico
in ji na svilene nogavice lepi nalepko boæji otrok.
Bog ve, Ëe je pri tem tudi malo ne uπËipne.
To mene ne zanima. Jaz si ogledujem dlani,
ki so jih napadli ljubezenski stafilokoki.
Drgetam v srajci, vezeni z ljudskimi motivi,
ker je bila tudi ona nora na indijske srajce.
In on je bil nor na kavbojke Levi’s,
naj me poære tema, Ëe mu to povem.
Sladka pregreha, ohrani Lauriene roke v formi!
Vsebina vreËke se strese v vrelo vodo,
kuha trideset minut in obogati s sladko smetano.
Potem teta Laurie pripoveduje
Andersenove pravljice.
Potem Lauriena teta umre
in jo kot staro devico pokopljejo v poroËni obleki.
Laurie prekine duhovnika in poje svoji teti:
Na onem svetu te Ëaka moπki, tam boπ naπla sreËo.
Psica si, Laurie, in to velika!
Vem, da veπ, zakaj te srbijo dlani,
ko si sama, ko zmanjka elektrike
in ti v æelodcu veje tiπina
vem da veπ, kako teæko se je
obleËi v belo po Ërnini,
ne da bi se ti roke zlile z dnevom,
ne da bi postale obcestni znaki,
in nihËe, Laurie, nihËe, ne hodi
po tvojih poteh.
135