Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

Boris A. Novak
»RNA LUKNJA
(balada)
©e níkdar ni bil list pred mano
tako globoko bel in prazen.
Bolestno nem, beæim pred rano,
kjer svet drhti in gre narazen.
V zraku je æe toliko besed,
ki padajo kot saje na papir.
A molk je smrtno bolj porazen.
Zato s koleni piπem sipko sled
molitve, ki izginja v veËer...
Bilo je, vseh vetrov pijano,
srce, razbito med obraze
bogov, ki jim je ærtvovano
za hrano, dno, kjer se je blazen
spoËel in se konËuje hitri vek,
krvav, edini, naπ: in niË nikjer
nikoli veË ne bo, samo nemir,
ki zaloputne luË neπtetih vek...
Sesa me Ërna luknja: sredi sukna
kri... Je nekdo, ki zmore zbrano
zarezati usodne raze
v Ëelo, dnevu darovano.
Nekdo, ki jemlje krhke vaze
teles iz boæjih rok v svojo pest.
In je nekdo, ki skozi daljnogled
lovi oËi otrok, πe polne zvezd,
da bi ubil odprt, rastoË pogled!...
A onstran vojne: trg, posmeh in led...
»emú s koleni piπem sipko sled?
Vem: tudi jaz sem del te vojne,
Ëeprav na varnem robu zemlje.
Besede so vse bolj osojne
in Ërna luknja me æe jemlje.
(po obisku obleganega
Sarajeva, konec l. 1994)
139