Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

350
Ferdinando Pinto do Amaral
Eno leto je trajalo, da sva se nauËila
nekaterih kretenj zaËudenja in Ëudenja,
glas mladostniπtva, ki se prebuja
tihoten, po odtajanju,
in nama topi sneg, ki je ovijal
samo srce, zdaj tukaj,
na povrπini najinih ustnic.
Utopljen v tvoji prisotnosti,
z vedno manj zaËudenja ponavljam
eno in isto besedo: midva.
Njeno tresljanje je strela
v mraku sobe
in spet se sreËam z modro cvetlico
ki klije iz tvojih oËi, vedno v iskanju
razsvetljenega preseneËenja
ko praviva: “vzemi, to je moje telo,
ki si ga ti razkrila”.
Zdaj vem, kako je izgubiti nedolænost
in jo πe vedno ohraniti v kotiËku
te sobe ogledal, kjer prebiva
svetloba tvoje podobe med glasovi
ki v zboru slavijo vodnega duha,
to prvo upanje, ki ga je Bog
zaupal najinima æivljenjema.