Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

144
VSE IZGUBLJENE STVARI
(mala balada)
Zdaj je igraËa, za zmeraj izgubljena
skozi preluknjane hlaËe, enaka
osamljenemu naroËju. In æena,
ki sem jo beæno uzrl z dna somraka,
enkrat in níkdar veË, Ëudno enaka
rojstnemu kraju, kjer okno sred mlake
traja brez mojih oËi in koraka.
Vse izgubljene stvari so enake.
Dlan, ki daruje, je okrvavljena
s trnjem od vrtnice, s trnjem od zraka.
Vsaka zapestnica, ki potopljena
lepπa zeleno praznino vodnjaka,
je zapuπËenim zapestjem enaka.
Kot da so vse pokopane v oblake ∑
æenske, luËi in diπave iz mraka:
vse izgubljene stvari so enake.
Pesem, napisana in zaloæena,
s svojo tiπino globoko enaka
mrtvi prijateljici. Zatemnjena
fotografija, ki kaæe vojaka,
ki se smehljam, le zakaj je enaka
sliki, ki je poloæena nad rakev
samomorilca, med vejami slaka?
Vse izgubljene stvari so enake.
Jokaπ: ta slika je vse bolj enaka
Ëelu in licu in ustnicam vsake
zvezde na nebu, in ustnicam maka.
Vse izgubljene stvari so enake.