Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

352
Nuno Júdice
FORMA
Iskal je slog ∑ nekaj, kar bi lahko poloæil na
pesem kot klobuk proti deæju ali proti
soncu. Hotel je obleËi govorico, kitico, verz
z neobiËajno eleganco æonglerja. Bral
je naglas pesmi drugih, kot da bi bile
njegove; in kljub temu se mu ni posreËilo, da bi prodrl
iz “aurea medocritas”, iz nizkega tona, ki oznaËuje
preproste posnemalce. Neke noËi je izkoristil
opustoπeno ulico, da je sam sebe opazoval
v odsevu steklenih vrat. “Kdo
si?”, je vpraπal svojo podobo; in ni se zaËudil nad
tiπino, ki mu je odgovorila. Ali ni bil on sam,
konec koncev nezmoæen razloæiti kar koli
v æivljenju? Zidal je gradove v oblakih; in pustil,
da so se razblinili, ne da bi se trudil vtisniti si jih v spomin
njihovo podobo ∑ se pravi tisto, iz Ëesar pesmi
so. In je minila zima, z ognjem svojih
voda; neka pomlad mu je prinesla ime, ki se ga je æe davno
odvadil klicati; julij in avgust
sta ga zaluËala v omahovanje popoldnevov. Zakaj
pisati? Vendar pa so se jesenski oblaki spustili
do streh; dnevi so postali krajπi;
severni veter je prihajal z izrekanjem
starega listja. Pomisli, da te obiπËejo mrtvi;
odpri jim stran; in odkrij, da si eden izmed njih,
ovit v rjuho megle in retorike.