Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

V tistem straπnem, vélikem veËeru,
ko smo umivali usahlo truplo,
da bi vrnili lep nemir vsemirju,
sem nase vzel, kristalno jasno in osuplo,
svojo Ëloveπko smrt: odslej sem oËe
jaz, jaz sem gola rana, ki brezupno
πËiti otroka pred udarci toËe
z edino smrtjo lastnega telesa,
ki raste iz spomina v bodoËe
in poje, ritem plesa, sneg slovesa.
Na ono stran letim z zakonom jate
selivk, in joËem, ko se vraËam nate,
moj oËe.
KRONANJE
(sonetni venec)
9
Tesnoba se odpira kot zavesa.
Ta stih je prednevihtni hip tiπine,
Ki zbira svet, razpadel na Ërepinje.
Beæim od groze z divjim ritmom plesa.
Skrivnostni Ëas se dviga kot cipresa
Nad nezasutim grobom zgodovine;
In Ëez nebo, kot mora iz davnine,
Drvi privid ognjenega kolesa.
Glej, doga z gobcem iz krvave sline!
Ko stih postaja strah in jutro tlenje
In mesto stolp iz stekla in stekline,
Otrok reπuje prostor za strmenje.
Otrok je praznik, rojstvo iz praznine.
Otrok je krona. Kronam te, æivljenje.
(ob triletnici smrti,
30. decembra 1994)
141