Download PDF verziju - Sarajevske Sveske

56
KROKAR
Poæira
navsezgodaj zvezdne oËi.
Najbolj slastni del noËnega obraza,
ki se ohlaja na visokih vzglavnikih.
Nanjo se spusti, na posteljo noËno,
in kljuje, kljuje.
Kadar leti, leti skoz samoto.
Kakor skoz votlino v votlini,
ki gre z njim in se sproti obnavlja.
Kadar se spusti nizko,
perutnice oponaπajo
glas vetra. Kose.
Kakor da je veter planil z gore.
Kakor da kosa kosi zrak.
VËasih leti v dvoje.
Tudi takrat je njegov let
padanje v kroge samote.
Tista, ki jo spremlja,
je v tihi razdalji
Ne dotikata se s perutnicami.
V prostorih iz dveh kolobarjev
letita.
Poje na tri naËine.
V treh razliËnih govoricah.
Vse so sebi namenjene.
Za lastno uho, za pogovor s sabo.
Ni oponaπavec, ptiË kljukasti.
»e oponaπa, tedaj sebe.
tedaj svoje glasove, zapleteno
govorico vijugastih klicev.
Ko leti nizko,
se mu na perutih lesketa
Ërno kljubovanje kraljestva
Skrivnosti.