Studia SlavicaSavariensia 1999

BERNJAK
odnosnici (izjema so ničto pregibni prilastki tipa bomba punca, bomba punce)
desni ujemalni samostalniški prilastek po sklonu in številu (gospod učitelj,
gospoda učitelja, gospodje učitelji, Ivan Cankar in ničto pregibni Ana Horvat).
Poleg desnega ujemalnega prilastka pozna sj tudi desnega neujemalnega, in
sicer: imenovalnega (hotel Lipa), nepredložnega rodilniškega (pridelovanje
krompirja), nepredložnega dajalniškega (pomoč sosedu) in predložno sklonskega
(razmišljanje o vojni).
V mj obstajajo podredne sintagme (po madžarski slovnični tradiciji se
poimenujejo po določilu in ne po odnosnici), katerih dvojna morfološka
zaznamovanost spada delno v kongruenco, delno v zaznamovanje skladenjskih
razmerij med deli strukture. Tako se ravna ujemanje v številu in osebi v
osebkovi in svojilni sintagmi po podrejenem delu, zaznamovanost pa po
nadrejenem delu, npr. a tanár említette példa, a fiú(nak a) könyve. Nasprotno pa
uravnava skladenjska razmerja nadrejeni del, zaznamovanost pa se odraža na
podrejenem členu: a tanár ø említette példa, a fiú ø könyve. Podobno je pri
predmetni sintagmi: ujemanje po določnosti se ravna po podrejenem delu,
zaznamovanost pa poteka preko nadrejenega dela z osebno glagolsko končnico:
látja az erdıt: lát egy erdıt. V izražanju skladenjskega razmerja ima tudi tu
odločilno vlogo nadrejeni del, zaznamovanost pa se udejanja preko podrejenega
dela. Torej je kongruenca v številu, osebi in določnosti obratne smeri kot
skladenjsko razmerje. Sklonska kongruenca je istosmerna s skladenjskim
razmerjem, morfološka zaznamovanost je odvisna od nadrejenega dela in se
udejanja preko podrejenega: ezt az embert; csizmát, pirosat. Kongruenca v mj se
dejansko udejanja pri apozicijskem prilastku, in sicer v sklonu in številu:
csizmákat, pirosakat. Morfološka zaznamovanost odvisne besede je v nekaterih
jezikih (tudi v sj) obvezna, v drugih nepotrebna ali fakultativna (v mj) in je
zaželena, če ima taka redundanca tudi komunikacijsko vrednost. V mj se
udejanja v primerih, kadar sta odvisni in nadrejeni del sintagme zaradi
besednoredne umestitve ločena drug od drugega, npr. pri kongruenci os. in pov.,
pri kongruenci odnosnice in apozicijskega prilastka in ko kongruenca prestopi
okvir strogega sintagmatskega razmerja (npr. kadar je posesivno razmerje
izraženo izven sintagme), zlasti pa kadar kongruenca presega meje stavčja
znotraj večstavčne povedi in se odvisna beseda umesti v drugo stavčje.
Kongruenca v mj je lahko znotraj ozkega sintagmatskega razmerja delna, npr. v
svojilni prilastkovi strukturi z ravnim besednim redom: a fiúk könyve oz. az ı
könyvük.
V mj lahko kongruenca popolnoma izostane, zlasti v sintagmah z lastnostnim in
količinskim prilastkom: jó ember, jó embert: *jót embert, két ember: *két
emberek, v sj je levi prilastek (pridevniška beseda) vedno ujemalen: dober
človek, dobri ljudje, dva človeka, toda pet ljudi (za števniškim prilastkom od pet
dalje in za količinskimi izrazi je tudi v sj delna kongruenca: števnik je v
283