Studia SlavicaSavariensia 1999

Studia Slavica Savariensia 1999.
ob osebku v neimenovalniku povedek v srednjem spolu, npr. Petru se je sanjalo,
V dimniku je zavijalo.
3.6.4.3. Inkongruenca v številu
a) V sj:
- če je osebek priredno zložen, se rabi osebna glagolska oblika načeloma v
dvojini ali množini, glede na to, koliko jeder ima tak zložen osebek in v katerem
številu so ta jedra: ed.+ed = dv Borut in Metka pridno študirata.
ed+ed+ed/ed+need = mn Tine, Tone in Jure spuščajo zmaja, Ti in tvoja brata
boste odšli na morje.
- kadar je ob količinskem prilastku jedro osebka v rodilniku množine, je povedek
v ednini: Pet ljudi je prišlo; (v mj stoji odnosnica za količinskim prilastkom v
ednini in tako tudi povedek: Öt ember jött);
- če je povedkovo določilo samostalnik v množini ali dvojini, je vez kljub
edninskemu osebku v množini ali dvojini: To mesto so Brežice, Ta kip sta
Rodinova ljubimca.
- Pri logičnem osebku in kadar osebek ni v imenovalniku, se v sj rabi ednina: Z
njegovim zdravjem je šlo navzdol; Otrokom se je sanjalo.
- Pri vikanju je povedek v sj v 2. osebi množine (torej neujemanje v osebi in
številu): Kam greste (III,2) gospod/Vi:?
b) V mj.
- Če je osebek skupno ime in je v ednini, je povedek, pogosto v množini:
Tehetséges nép (I) vagyunk (III)
- Če je osebek po obliki množinski samostalnik, a izraža enotni pojem, je
povedek v ednini: Az Egyesült Államok (III) háborús politikát folytat (I).
- Če je osebek priredno zložen in so člani zveze lastna imena, je povedek lahko v
množini: Péter és Pál (I+I) nyárban összeférnek (III).
- Če je osebek priredno zložen iz edninskih občnih imen, je povedek v ednini:
Ajtó, ablak (I+I) nyitva van (I).
- Če je osebek priredno zložen iz edninskega in needninskega osebka, je
povedek v možni kongruenci (v ednini/množini) ali se ujemanje ravna po
najbližjem osebku: Zúgott (I) a vár (I) s az utcák (III).
4. Namesto zaključka: Na podlagi protistave kongruence v slovenskem in
madžarskem jeziku lahko postavimo naslednje hipoteze: največje razlike pri
kongruenci izkazujejo tisti sistemsko relevantni pojavi, ki niso sistemski del
obeh jezikov, tako kategorija slovničnega spola, kategorija slovničnega števila –
dvojine ter kategorija določnosti. Ti so tudi glavni sistemski vzrok interferenc,
kar potrjujejo tudi empirično ugotovljene napake v jezikovni rabi dvojezičnih
govorcev. Podobna in enaka pravila ujemanja v obeh jezikih (pravila izbirne
kongruence, pravila enovariantne obvezne kongruence) lahko delujejo v ugodnih
sociokulturnih okoliščinah transferenčno. Povsem različna pravila, tako pravila
smiselnega ujemanja, ki se zlasti v madžarkem jeziku nanašajo na ujemanje v
290