Studia SlavicaSavariensia 1999

BERNJAK
sj je lepa knjiga samostalniška besedna zveza; könyvet olvastam – v mj
predmetna sintagma, v sj bral sem knjigo glagolska besedna zveza ipd.
3.2. Priredno zložena besedna zveza sestoji iz dveh enakih sestavin, iz dveh
enakih besednih vrst z enako infleksijo, imata enako stavčnočlensko vlogo,
enako distibucijo, sta medsebojno zamenljiva, kateri koli del je izpustljiv.
3.3. Prisojevalna sintagma sestoji iz dveh delov, ujemata se v slovničnem številu
in osebi, v sj tudi v slovničnem spolu in sklonu. Njuna distribucija ni identična,
medsebojno nista zamenljiva, izpust pa je slovnično reguliran. Nimata skupne
besednovrstne vrednosti.
3.4. Soredje ni ne priredna ne podredna zveza med deli besedne zveze, ampak
sta dela logično enakovredna.
3.5. Skladenjska razmerja med deli besedne zveze izražajo skladenjska sredstva
(skladenjske oblike in slovnične besedne vrste), ki se v obeh jezikih razlikujejo
in skladenjske vezi (slovnične vezi).
3.5.1. V prisojevalni sintagmi je skladenjska vez ujemanje: osebek ujemalno vpliva na
povedek, v sj v spolu (m., ž., s.), sklonu (imenovalnik), številu (ed., dv., mn.), osebi
(1.2.3.), v mj v številu (ed., mn.) in osebi (1.2.3.); glagolski del imenskega povedka se z
osebkom prav tako ujema v osebi in številu, imenski del povedka pa samo v številu.
3.5.2. V podredni sintagmi je skladenjska vez zveza jedrne in od nje odvisne
besede. Pri levem ujemalnem prilastku (sj) je ujemanje v spolu, sklonu in
številu, pri desnem v sklonu in številu; v mj je le smiselno ujemanje med
prilastkom in odnosnico, oblikovno se ne ujemata, le pri
razlagalnem/apozicijskem prilastku lahko govorimo o oblikovnem ujemanju. V
sj razlikujemo še primični prilastek, kjer je skladenjska vez primik in vezalni
prilastek, kjer je skladenjska vez vezava.
Pri ujemalnem prilastku se pridevniški prilastek na levi in samostalniški na desni strani
jedra po sklonu in številu (levi tudi po spolu) ravna po odnosnici, npr. lep deček lepa
hiša lepo dete / lepa dečka, …, lepemu dečku, …; mesto Ljubljana mesta Ljubljane.
V mj je v podredno besedni zvezi medsebojna zaznamovanost med odnosnico in
določilom (prilastkom) le pomenska, oblikovno je kongruenca zaznamovana
samo na odnosnici, npr. szép ház, szép házak, szép háznak. Zaznamovanost
oblikovne kongruence je v mj pri apozicijskem prilastku – ujemanje v številu in
sklonu (csizmát, szépet) in v prisojevalni sintagmi med imenskim delom
povedka in osebkom – v številu (A ház szép, A házak szépek).
3.6. Največ razlik v kongruenci izkazujeta oba jezikovna sistema pri SZ z levim
prilastkom in pri ujemanju v prisojevalni sintagmi. Kongruenca je lahko obvezna, v
okviru le-te eno-/dvovariantna, lahko je neobvezna ali pa t.i. obvezna inkongruenca.
3.6.1. Obvezna, enovariantna kongruenca v mj je med osebkom in povedkom, v
konkurenci števila in osebe pri posesumu (pri svojilni strukturi), razen če je
posesor v 3. osebi množine in pri apozicijski prilastkovi sintagmi (v številu in
sklonu).
287