Studia SlavicaSavariensia 1999

Studia Slavica Savariensia 1999.
Obvezna enovariantna kongruenca v sj je med osebkom in povedkom, med
levim ujemalnim prilastkom in odnosnico (sp., skl., štev.) ter med desnim
ujemalnim samostalniškim prilastkom in odnosnico (v štev. in skl.).
3.6.1.1. Obvezna kongruenca v osebi:
- Mj: V kakršni osebi je osebek, v takšni je tudi povedek, npr. (én) eszem, (te)
eszed,…; én dolgozok, te pedig henyélsz…
- Sj: (jaz) jem, (ti) ješ,… jaz delam, ti pa lenariš.
3.6.1.2. Obvezna enovariantna kongruenca v številu:
- Mj: edn. os. – edn. pov. Množ. os. – množ. pov.
A gyerek eszik.
A gyerekek esznek.
- Sj: edn. os.-edn.pov. dvoj.os. – dvoj.pov. množ.os. – množ.pov.
Otrok je. Otroka jesta. Otroci jejo.
3.6.1.3. Kongruenca v spolu je obvezna samo za sj: Peter(m) je delal(m),
Marija(ž) je delala(ž), Dete(s) je delalo(s). Pri poimenovanju za spolske pare je
prav tako normalno ujemanje po spolu: Janez (m) je inženir(m). Marija (ž) je
profesorica (ž). Pri priredno zloženem osebku se pridevniški prilastek ujema ali
s prvim členom ali po slošnih pravilih: naš ata in (naša) mama / naša ata in
mama.
V mj, ki ne pozna slovničnega spola, se spolski par ne zaznamuje, ali pa se
poimenuje z naravnim spolom leksemsko (nı, -né ali asszony), npr. János mérnök,
Mária tanár(nı) / mérnök.
Obvezna kongruenca v spolu je prav tako med levim prilastkom in odnosnico
(lep(m) konj(m), lepa(ž) krava(ž), lepo(s) tele(s)) in pri desnem prilastku in
njegovi odnosnici (gopod(m) učitelj(m), gospa(ž) učiteljica(ž), gospodična(ž)
učiteljica(ž), mj ustrezniki so neujemalni (szép ló/tehén/borjú oz. tanár úr; toda
tanárnı ‘učiteljica’, kisasszony ‘gospodična’).
3.6.1.4. Obvezna kongruenca med prilastkom in odnosnico v spolu, sklonu in
številu:
- Sj: lepa hiša, lepi hiši, lepe hiše; lepima hišama, …sosed mizar, soseda
mizarja, … pri sosedu mizarju.
- Mj: Kongruenca v številu in osebi pri svojilni strukturi: az én kabátom, a te
kabátod, a mi kabátunk; v številu in sklonu pri apozicijskem prilastku: vettem
disznót, kövéret.
3.6.2. Dvovariantna kongruenca izhaja iz dvojnosti, t.i. oblikovne in pomenske
(smiselne) kongruence, npr. dvovariantna kongruenca glede na slovnično število
v mj: az apa és a gyerekek sétál/sétálnak; v sj edninsko in needninsko jedro
zahteva enovariantno kongruenco v množini, npr. Oče in otroci se sprehajajo.
Dvovariantna kongruenca se kaže tudi glede na slovnično osebo, npr. Én vagyok
az, aki beszél/beszélek oz. v sj Jaz sem ta, ki govori/govorim.
3.6.3. Možna/izbirna inkongruenca se pojavlja v mj pri številskostnem ujemanju
prislovnega določila stanja, npr. vidámnak/vidámaknak láttam ıket; v sj možne
288