Studia SlavicaSavariensia 1999

Studia Slavica Savariensia 1999.
imenovalniku, odnosnica v rodiliku množine). V sj je prav tako ujemalen desni
samostalniški prilastek tipa človek žaba (rod. človeka žabe, kongruenca v številu
in sklonu), neujemalni pa so vsi ostali tipi desnih samostalniških prilastkov.
1.2. Vrste ujemanja: razlikujemo oblikovno in smiselno kongruenco ter ujemanje
po bližni členov.
1) Oblikovno ujemanje pomeni ujemanje podrejenega in nadrejenega člena v
obliki po pravilih danega jezika.
2) Smiselno ujemanje je pravzaprav oblikovna inkongruenca (omogoča ga
pomen uravnalnega/nadrejenega dela, v sj npr. pri ničtem pregibanju, v mj je
pretežno smiselno ujemanje). Toda ne pomeni vsaka oblikovna inkongruenca
vedno smiselnega ujemanja, npr. v mj az ı házuk, az emberek háza (dobesedno
’on hiše’ (njihove hiše), ’ljudje hiša’ (hiša ljudi), ali hőtlen lettek a szavak
(besede so postale nezveste); ıket jónak tartom (imam jih za dobre); v sj: To
mesto so Brežice (’Ez a város Brežice voltak’), Prišlo je pet ljudi (’Öt emberek
jött’). V teh primerih gre za jezikovnozgodovinsko pogojene inkongruence.
Neprekrivanje med oblikovnim in dejanskim pomenskim ujemanjem in
iz tega izhajajoča dvojnost zaznamovanja je najbolj opazna pri ujemanju v
kategoriji števila, zlasti v mj, npr. a fiú és a lány vizsgázik/vizsgáznak. Smiselno
ujemanje je opaziti tudi pri kongruenci v osebi in določnosti, kjer je prav tako
možna dvojnost glede na oblikovno in smiselno kongruenco, npr. v kongruenci
slovnične osebe (Te vagy az, aki segíthet az övéinek / aki segíthetsz a tieidnek);
ali na področju določnostne kongruence (elvitte három könyvemet / elvitt három
könyvemet).
V sj, ki pozna kategorijo slovničnega spola, lahko prihaja še do
smiselnega ujemanja v spolu. Ujemanje v spolu velja samo za sj in je zato
pogost izvor interferenčno pogojenih napak. Običajno se povedek ravna po spolu
osebka: Peter je prišel – Marija je prišla – Dete je prišlo.
Ujemanje v sklonu med osebkom in povedkom: v mj se v povedku rabi
isti sklon kot je sklon osebka, v sj pa razen tega še rodilnik, če je jedro osebka v
rodilniku množine oz. pri pridevniškem rodilniku, npr. Tone je dobrega zdravja.
3) Ujemanje po bližni nastopa takrat, če v strukturi nastopata vsaj dva nadrejena
člena z različno kongruenčno močjo. Pri tem se podrejeni člen ravna po
nadrejenem členu, ki mu je najbližji. V današnji jezikovni rabi se to v mj
uresničuje (pogosto na račun smiselnega ujemanja) zlasti pri številskostnem
ujemanju (npr. A fiúk és a lány vizsgázik), a tudi pri ujemanju v osebi (npr. Mi
is, ti is sokat dolgoztatok) in po določnosti (A mőszaki dolgozókat és egy ügyintézıt
megjutalmaztak). Taka raba je običajna, kadar priredno zložena jedra niso
med sabo v preprostem vezalnem razmerju, npr. nemcsak én, hanem ı is sokat
dolgozik. Pravilo pa se ne sme kršiti, kadar se med priredno zložena osebkova
jedra vrine povedek, npr. a fiú vizsgázik és a lányok; ıt szeretem, nem téged.
284