Letno poročilo 2010.pdf - Banka Koper

POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE O UPRAVLJANJUSKLADASpoštovani imetniki enot premoženja!Tržna gibanjaLeto 2010 je bilo za svetovno gospodarstvo in svetovne delniške trge leto okrevanja, čeprav jeprihajalo tudi do negativnih gibanj, ki so bila posledica naraščajočih dvomov glede ohranjanjasvetovne rasti in zaskrbljenosti glede vzdržnosti javnih financ v evroobmočju.Na začetku leta je trge zajel val optimizma, ki ga je spodbudila objava zelo pozitivnihmakroekonomskih podatkov, iz katerih je bilo razvidno, da se bo okrevanje nadaljevalo.Spomladi se je kot odziv na grško dolžniško krizo razpoloženje vlagateljev na trgih močnoposlabšalo in se hitro sprevrglo v zaskrbljenost glede možnih posledic za svetovno gospodarskorast. Grčija je morala maja, soočena z nevarnostjo, da ne bo mogla odplačati svojega javnegadolga, zaprositi za skupno pomoč Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (»MDS«) indrugih držav evroobmočja, in ti so skupaj ustanovili evropsko družbo za finančno stabilnost(»EFSF«). Na trgu je nato zavladal strah, da bi se lahko posledice dolžniške krize vevroobmočju razširile na celotni svetovni finančni sektor. Zaskrbljenost se je povečala poleti,ko je bila objavljena vrsta precej nerazveseljivih makroekonomskih podatkov, zlasti iz ZDA inKitajske, zaradi česar so se vlagatelji začeli spraševati, ali se morebiti ne bližamo novi recesiji.Ta zaskrbljenost je na začetku septembra izginila zaradi izboljšanja makroekonomskihpodatkov in naravnanosti, za katero se je pri izvajanju svoje denarne politike odločila ameriškacentralna banka (»Fed«), ki je za podporo gospodarstvu naznanila novo fazo v popuščanjudenarne politike.Javne finance v evroobmočju so bile znova v ospredju zanimanja medijev novembra, ko jemorala Irska črpati finančno pomoč iz EFSF. Zaradi nadaljevanja napetosti v zvezi z javnimifinancami je Evropska centralna banka (»ECB«) prenehala odpravljati izredne likvidnostneukrepe in izvedla neposredne nakupe na trgih državnih obveznic v najbolj prizadetih obrobnihdržavah. Ta naravnanost denarne politike ECB je sicer pomirila trge obveznic zunajevroobmočja glede tveganja širitve negativnih učinkov krize na svetovne trge, vendar pa nibila dovolj za pomiritev obvezniških trgov držav na obrobju evroobmočja, kjer so se ob konculeta 2010 razlike v donosnosti glede na Nemčijo približale najvišjim vrednostim v letu.Trend naraščanja na svetovnih delniških trgih, ki se je začel spomladi 2009, se je nadaljevaltudi v letu 2010, čeprav so se med letom pojavljala tudi nihanja. Svetovni delniški indeks MSCIWorld, merjen v lokalni valuti in z vključenimi dividendami, je zrasel za 10 %. Najbolje se jeodrezal delniški trg ZDA (14,8 %), sledile so mu borze nastajajočih trgov (14,1 %) inpacifiškega območja (5,9 %). Po drugi strani je bila rast na delniških trgih evroobmočjaskromna (2,4 %), kar se je odrazilo v krizah javnega dolga v obrobnih državah.Leta 2010 je v ZDA in Nemčiji prišlo do očitnega padca kratko- in dolgoročnih obrestnih mer zaobveznice, medtem ko so se obrestne mere v obrobnih državah močno zvišale. Razlike vdonosnosti med osrednjimi in obrobnimi državami so se zato močno povečale, kar je negativnovplivalo na cene državnih obveznic v zadnjih. Razlike so se najbolj povečale pri Grčiji in Irski,sledita pa jima Portugalska in Španija. Kar zadeva obrobne države, so na Italijo napetostivplivale manj. Zaradi navedenega gibanja obrestnih mer je svetovni trg obveznic leto končal s4,2-odstotno rastjo (indeks JPM Global Index v lokalni valuti). Z vidika glavnih geografskihobmočij je, izraženo v lokalni valuti, trg ZDA dosegel 6,1-odstotno, trg evroobmočja 1,2-odstotno in nastajajoči trgi 11,8-odstotno rast.15